Po navedbah društva regijski urgentni centri predstavljajo organizacijski stik med primarno in sekundarno ravnjo, med službo nujne medicinske pomoči, ki jo zagotavljajo zdravniki na primarni ravni, urgentnimi medicinci v enotah za bolezni urgentnih centrov in bolnišničnimi specialisti, ki zagotavljajo urgentno pomoč bolnikom na področju svoje specialnosti.
Trenutna zakonska določila niso vsebinsko dopolnjena s podzakonskimi predpisi, zaradi česar morajo zdravniki v različnih regijah delati pri vsaj dveh delodajalcih z neenako organizacijo, prav tako pa različna delovišča niso izenačena po zahtevnosti.
Organizacija dela je že od leta 2016 odvisna od večje ali manjše spretnosti lokalnih organizatorjev in zato različna. Razpisovanje zdravnikov na različna delovišča v času epidemije je opravičljivo, nikakor pa ne sme predstavljati trajne sistemske rešitve in občutno posegati v izobraževalni proces specializantov, menijo v društvu.
Glede na to izpostavljajo, da so se možnosti za strokovno varnostna tveganja zaradi organizacijskih neskladij različnih centrov povečale. Ministrstvo zato pozivajo, da prednostno dopolni podzakonske predpise z organizacijo urgentne službe in tako uporabnikom zagotovi ustavno zajamčeno enako dostopnost in kakovost urgentne oskrbe.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.