Slovensko zdravstvo – beda, blišč in afere

Na eni strani slovenskega zdravstva dotrajane slovenske javne bolnišnice in klinike. Razpadajoče in potresno nevarne stavbe, prenatrpani prostori z bolniki na hodnikih. V preteklih treh letih skorajda ni bilo dneva, ko ne bi gledali prizorov z dotrajane ljubljanske infekcijske klinike. Skoraj 70 let stara stavba je statično nevarna, sobe in čakalnice premajhne, ponekod tropske temperature. Na obravnavo morajo bolniki čakati pred kliniko – v zabojnikih. Že vsaj deset let čakajo prenovo, pravi predstojnica klinike Tatjana Lejko Zupanc. A sodu je izbil dno prav covid, ko so se razmere kritično poslabšale. "Sobe so zelo, zelo majhne. Ustrezale so normativom izpred davnih let, po trenutnih smernicah pa veljajo samo za eno tretjino tistega, kar bi morale biti. V sobah imamo dva bolnika, pa še za enega ne ustrezajo po normativih." Bodo torej bolniki po desetih letih obljub le dočakali novo infekcijsko kliniko? Zgradili naj bi novo oz. prizidek k obstoječi stavbi. Za kliniko bomo predvidoma plačali dobrih 106 milijonov evrov, zgrajena naj bi bila v treh letih. 

Za zidovi osrednje slovenske bolnišnice

Nujno obnovo – tudi energetsko – je medtem le dočakala 40 let stara glavna stavba ljubljanskega kliničnega centra. A še preden se je obnova dobro začela, je bilo zaradi zamujenih rokov izgubljenih vsaj 12 milijonov evropskih sredstev, preostala sredstva pa so bila preusmerjena v nakup drage medicinske opreme. Obnova, ki se je nedavno podražila za dobre štiri milijone evrov, bo torej financirana iz državnega proračuna. 

Notranja prenova zato zdaj poteka po etapah, zaradi tega pa se tudi draži – pred kratkim za kar 13 milijonov evrov. Kaj in kako pa prenavljajo? Za zidove osrednje slovenske bolnišnice nas je popeljal strokovni vodja sanacije, kirurg Gregor Norčič. "Sobe so bile narejene za en drug čas." Zaradi del morajo bolnike seliti sem in tja. "Je treba biti pošten – ta obnova je bolj zahtevna in naporna za osebje UKC, ker večina bolnikov bo v času triletne sanacije mogoče samo nekaj dni v bolnišnici, osebje bo pa v izrednih razmerah delalo ves ta čas."

Gradnja nove infekcijske klinike in prenova UKC Ljubljana sta le dva od več kot 50 projektov gradnje, obnov in sanacij javnih zavodov. Sredstva bodo zagotovljena iz paketa dveh milijard evrov za investicije v zdravstvo, ki ga je država razdelila do leta 2031. Koliko evropskega denarja bo ministrstvu uspelo počrpati? Glavna težava, meni Alojz Ihan, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, je, da pravzaprav vsak minister bolj politično, populistično zastavi investicije. "Kar pogrešamo, je vsekakor odločevalec, ki je pri nas minister, ki bi imel ustrezno stabilnost, ki bi mu omogočala dolgoročno načrtovanje."

Slovenske bolnišnice pokajo po šivih

Slovenske bolnišnice pokajo po šivih. URI Soča bi potrebovala še enkrat toliko prostora, kot ga ima – 30 tisoč kvadratnih metrov, ocenjuje strokovna direktorica inštituta Metka Moharić. "Imaš logopeda na enem koncu inštituta, zdravnika na drugem, delovnega terapevta na tretjem, namesto da bi bili nekje združeni in bi delo opravili timsko, kot smo v rehabilitaciji navajeni." 

Onkološki inštitut pa potrebuje 15 tisoč kvadratnih metrov. Vse od selitve v to stavbo se inštitut spopada z velikimi težavami. Država je že pred 25 leti, ko je bila incidenca raka skoraj za polovico manjša (8600 novih bolnikov letno), načrtovala drugo fazo inštituta, a ni bila nikoli uresničena. "S povečanjem novih načinov zdravljenja bolnike bolj zdravimo, dlje zdravimo, smo bolj uspešni, ampak to seveda pomeni na drugi strani, da potrebujemo več prostorskih in kadrovskih kapacitet," pojasnjuje Janja Ocvirk, predstojnica internistične onkologije, ki se ukvarja s sistemskim zdravljenjem raka. Bosta ti dve javni bolnišnici nujno širitev in nadgradnjo dočakali?

Nove zasebne bolnišnice, klinike

Na drugi strani pa najsodobnejši zasebni centri, klinike in bolnišnice z moderno opremo in infrastrukturo, ki so financirani tudi z javnim denarjem. Kot smo razkrili v rubriki Dejstva, bodo na zemljišču tik ob URI Soča gradili prvo zasebno bolnišnico v prestolnici. Gradil jo bo eden največjih koncesionarjev v Sloveniji – Diagnostični center Bled. Zanjo bodo odšteli 45–52 milijonov evrov, Diagnostični center Bled bo zagotovil večino denarja, njegovi lastnici (državni zavarovalnici Triglav in Sava Re) pa okoli 10 milijonov evrov. Po načrtih bo bolnišnica zgrajena do konca leta 2026. "Ne gre za selekcijo izbranih storitev, ki prinašajo denar ali pa več denarja, gre enostavno za celovitost ponudbe in kvalitetno storitev," pojasnjuje generalni direktor Diagnostičnega centra Bled Zvone Novina. A minister za zdravje Danijel Bešič Loredan ima s tem zemljiščem, kjer bodo gradili zasebno bolnišnico, drugačne načrte. "Mislim, da je stvar politike, da vendarle pridemo do tega, da to parcelo v celoti dobi ministrstvo in se naredi razvoj URI Soča ali nadgradi Onkološki inštitut." 

Medtem ko minister vztraja, da bo to zemljišče odkupila država, pa se zasebna bolnišnica z državnim URI Soča že pogovarja o strokovnem sodelovanju. Tudi strokovna direktorica inštituta Metka Moharić v novi investiciji vidi prednosti za njihove bolnike. "S tem bi imeli sodobno opremljeno diagnostično bolnišnico v naši bližini in bi te zadeve lahko izkoristili. Če gledamo z vidika naših pacientov, bi bila bolnišnica prej plus kot pa minus."

Medtem bo na Gorenjskem, na Golniku, svojo kliniko gradil tudi eden najbogatejših zdravnikov podjetnikov Marko Bitenc. Velika bo približno 10 tisoč kvadratnih metrov, zanjo bodo odšteli nekaj več kot 20 milijonov evrov. Zeleno luč za gradnjo imajo, pisno pojasnjuje Bitenc, a se še niso odločili, kdaj bodo na zemljišču, ki so ga pred tremi leti kupili od države, dejansko začeli graditi. Bo tudi v tej Bitenčevi kliniki operiral minister za zdravje Danijel Bešič Loredan? Trenutno dve do štiri ure na teden dela v Kirurgiji Bitenc. Minister Danijel Bešič Loredan odgovarja: "Za zdaj delamo tukaj, počakajmo, da se sploh karkoli zgradi." 

Tako Diagnostični center Bled kot Kirurgija Bitenc sta med največjimi koncesionarji pri nas, uvrstila sta se med deset koncesionarjev, ki od države dobijo največ javnega denarja. Lani so tako podjetja iz skupine Bled dobila 21 milijonov javnega denarja, Bitenc pa dobrih 6 milijonov. Vseh zasebnikov s koncesijo je več kot 1400. Koliko je med njimi ambulant, koliko klinik, bolnišnic? MC Medicor, drugi največji koncesionar, ki je skoraj polovično v lasti kardiologinje Metke Zorc, je imel lani 3252 hospitalizacij bolnikov, kar je celo več kot v javnih bolnišnicah Topolšica in Postojna. Tudi Zorc sicer napoveduje širitev svojih ambulant, zlasti na obali. 

Elitne lokacije, namenjene zdravstvu – kdo jih bo kupil?

Ob tem pa še boj za različne elitne lokacije in zemljišča v Ljubljani, namenjena zdravstvu – zemljišča ob URI Soča, nekdanja mestna otroška bolnišnica, Železniški zdravstveni dom, študentski zdravstveni dom. Kdo jih bo kupil in kdo tam gradil? Kakšni so interesi v ozadju?