Velika noč je največji in najstarejši praznik krščanstva. Verni se v velikonočnem času spominjajo trpljenja Jezusa Kristusa, njegove smrti na križu in vstajenja od mrtvih. Cerkev praznuje ta praznik že od 4. stoletja kot poseben pomladanski praznik, navezuje pa se na starejši judovski praznik, na judovsko veliko noč, pasho, s katero se Judje spominjajo rešitve Izraelcev iz egiptovske sužnosti.
V mariborski stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika je slovesno mašo po jutranji procesiji vodil mariborski škof Franc Kramberger. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani je bila zjutraj vstajenjska slovesnost, sledila je maša, ki jo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode.
V stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru je mašo vodil koprski škof Metod Pirih.
Ljubljanski nadškof Rode pa je v cerkvi sv. Jožefa na ljubljanskih Poljanah ob 108-letnici ljubljanskega potresa vodil tudi t.i. potresno pobožnost za ljubljanske župnije.
