
Slovenija praznuje 15. obletnico osamosvojitve. Na današnji dan leta 1991 je republiška skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Dva dni zatem se je začela vojaška intervencija JLA in osamosvojitvena vojna, znana kot desetdnevna vojna, s katero je Slovenija izbojevala neodvisnost.
Predsednik vlade Janez Janša je v poslanici ob obletnici osamosvojitve poudaril, da je bila osamosvojitev enkratno dejanje, ki je začrtalo pot sedanjim in prihodnjim generacijam. Svetu in sebi pa smo v teh letih pokazali, da smo aktivni del mednarodne skupnosti. Že sinoči je v govoru na osrednji proslavi v Ljubljani povedal, da želimo biti ena najuspešnejših držav na svetu, ter da pred 15 leti nismo premagali samo komunistične jugoslovanske armade, ampak tudi strah pred spremembami.
Primorski veterani na Sabotinu
Prireditve ob dnevu državnosti so potekale po vsej Sloveniji. Po včerajšnji osrednji slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani, so danes zjutraj veterani vojne za Slovenije v spomin na dogodke pred 15. leti dvignili zastavo na Sabotinu pri Novi Gorici. Svečanega slavja se je udeležilo nekaj deset borcev, osrednja veteranska slovesnost pa je bila na mejnem prehodu Rožna dolina, kjer so na dan 28. junij 1991 potekali boji, pomembni za nadaljnji potek osamosvojitvene vojne.

"JLA se je v Sloveniji vzdignila proti svojemu narodu. Teritorialna obramba (TO), milica in civilna obramba so bili takrat na to pripravljeni, sicer danes ne bi bilo neodvisne in samostojne Slovenije," je na slovesnosti v Rožni Dolini, kjer so teritorialci leta 1991 v boju s pripadniki JLA zavzeli mejni prehod z Italijo, poudaril minister za obrambo Karl Erjavec.

Obrambni minister je na slovesnosti spregovoril tudi glede nedavnih obtožb Helsinškega monitorja Slovenije in Centra za razvoj demokracije, da je TO leta 1991 na mejnem prehodu Rožna Dolina zagrešila vojni zločin. "Tisti, ki to govori, dela zločin, zločin nad slovenskim narodom, ki je z odprto borbo prišel do svoje države," je poudaril.
Tek okoli Brda
Ne s proslavo, ampak s športom pa so dan državnosti proslavili v Kranju. Tamkajšnji Atletski klub Triglav Kranj je organiziral osamosvojitveni dobrodelni tek okoli Brda, in sicer za otroke na 500 metrov, za odrasle pa na tri oziroma deset kilometrov. Udeležilo se ga je okrog 150 odraslih in otrok, ki so s startnino prispevali denar za delovanje Varstveno delovnega centra Kranj. Rekreativce je med drugim prišel spodbujat šolski minister Milan Zver, ki pa se zaradi službenih dolžnosti sam ni mogel pomeriti v teku.

Tek okoli Brda pri Kranju so letos pripravili prvič, zato so s številom udeležencev zadovoljni. V prihodnjih letih pa pričakujejo, da se bo ta uveljavil in prerasel v festival ter postal tradicionalen.
Slovesno pod Ljubeljem
Osrednja gorenjska slovesnost ob prazniku je bila pod Ljubeljem. Pripravila jo je Zveza veteranov vojne za Slovenijo (VVS) Gorenjska, udeležence slovesnosti pa je nagovoril minister za notranje zadeve Dragutin Mate, ki je poudaril, da se je vseh 40.000 pripadnikov oboroženih struktur častno se je častno bojevalo proti nasprotniku, ki je imel veliko premoč. "Pri nas ni bilo storjenih nobenih vojnih zločinov, naredili nismo nič takega, česar bi se morali sramovati," je zagotovil Mate in dodal, da je Slovenija ob osamosvojitvi stopila na negotovo pot. Ta je bila težka, a vendarle je Sloveniji uspelo, tako da gospodarsko napreduje in je vpeta v prostor Evropske unije, je dejal.
Spomenik v Celju

V Celju so dan državnosti obeležili z odkritjem spomenika osamosvojitvi Slovenije na Trgu svobode, ki ga je izdelal akademski kipar Franc Purg. Ob tej priložnosti je prvi predsednik slovenske vlade v samostojni Sloveniji Alojz Peterle povedal, da nas osamosvojitvena vojna povezuje in ne deli ter da je to bil največji projekt slovenskega naroda, ki pomeni zgodovinsko prelomnico.
Peterle je tudi izrazil veselje, da je bil slovenski narod pred 15 leti sposoben uresničiti projekt osamosvojitve Slovenije, za katerega se je prizadevalo toliko rodov. "Takrat smo imeli vizijo, program, imeli smo ljudi, ki so bili zanesljivi nosilci tega projekta, in imeli smo Jožeta Pučnika, ki je rekel: 'Čas je prišel, gremo, vrata so se odprla'. Imeli smo tudi zaupanje," je povedal Peterle.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.