'Zgodovine ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost'

Na današnji slovesnosti ob 70. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem se je več sto zbranih spomnilo grozot druge svetovne vojne. "Nočemo, da bi se to gorje pozabilo, nočemo, da bi se to gorje ponovilo," je o pomenu ohranjanja spomina izpostavil predsednik republike Borut Pahor.

PRS položil pod Ljubeljem venec k spomeniku žrtvam vseh koncentracijskih taborišč. pic.twitter.com/q21NvWDl13

— Borut Pahor (@BorutPahor) June 13, 2015

Kot je povedal v slavnostnem nagovoru, je imelo človeštvo ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne priložnost in odgovornost, da se spomni žrtev in trpljenja. Toda osvežitev zgodovinskega spomina na čas, ko je bil svet vržen z moralnih tečajev, ni pripomogla k temu, da bi se končale vojne, ki danes potekajo po svetu.

"Hočemo storiti vse, da zgradimo boljši in bolj pravičen svet, miren in varen. Zgodovine ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost. K temu nas poleg vsega kličejo neme žrtve vojn in povojnega nasilja," je pozval predsednik in dodal, da je to tudi naša odgovornost do otrok.

Koncentracijsko taborišče Ljubelj, ki vključuje taborišče na severni in južni strani prelaza, je delovalo od junija 1943 do maja 1945. Interniranih je bilo približno 1800 ljudi, ki so gradili predor, skozi katerega bi imela nacistična vojaška mašinerija ugodnejšo oskrbovalno pot za svoje sile na Balkanu.

Več kot polovica jetnikov je bila Francozov, sledili so Poljaki, Rusi in Jugoslovani. Na dan osvoboditve pred 70 leti je bilo na Ljubelju še 1039 internirancev. Mnogi so se po osvoboditvi pridružili slovenskim partizanom in z njimi sodelovali v zaključnih vojaških operacijah na slovenskih tleh.

V Hudi jami spominska slovesnost ob 70-letnici pobojev

Okoli tisoč ljudi, večinoma Slovencev in Hrvatov, se je pri rovu Sv. Barbare v Hudi Jami udeležilo spominske slovesnosti z mašo ob 70-letnici povojnih pobojev, ki predstavljajo eno največjih tragedij slovenskega naroda. Mašo je ob pomoči hrvaškega škofa Mileta Bogoviča in priorja Edmunda Wagenhoferja vodili celjski škof Stanislav Lipovšek.

Osrednja govornica na slovesnosti po maši je bila predsednica parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl, ki je med drugim dejala, da bo, dokler bo del politike zavestno ščitil morilce in potvarjal zgodovino v delu, ko govorimo o povojni moriji, težko graditi na iskreni skupni prihodnosti.

"Besedišče, ki se je zlasti v zadnjih mesecih razvilo ob govorih ob 70-letnici konca druge svetovne vojne s strani naslednikov komunistične partije, kaže na pohabljenost njihovega vrednostnega sistema. Očitno niso nikoli posvojili vrednostnega sistema, ki bi jasno razločeval med tem, kaj je prav in kaj narobe, med tem kaj je pravično in kaj je krivično, kaj je etično in kaj zavržno," je dejala Irglova.

Po njenih besedah to niso vprašanja vezana na določeno politiko, pač pa vprašanja vrednostnega sistema, ki bi morala biti vsem nam skupna. V vsakem civiliziranem in demokratičnem svetu po njenih besedah velja pomor brez sodnih procesov za zločin, zato je z vidika obče človeških norm nedoumljivo, da del politike noče razlikovati med usmrtitvijo, ki je izvršena na podlagi sodnega procesa, ter pomorom, ki je bil storjen brez enega samega pravnega akta, izključno zaradi realizacije komunistične ideologije.

"Neverjetno je, da se sploh pogovarjamo o tem, ali je zločin potrebno obsoditi in zločince kaznovati, a kadarkoli na desnici odpremo takšna vprašanja, nam tisti, ki ščitijo takratne zločine in komunistični režim, očitajo ideologijo. Vendar pa pravica do groba ni in ne more biti ideološko vprašanje, gre za vprašanje pietete," je še dodala poslanka SDS.