Ferda Bidovca, Zvonimira Miloša, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča je nekdanji italijanski fašistični režim obsodil na smrt leta 1930. Tržaški pisatelj in Prešernov nagrajenec Boris Pahor je v govoru na slovesnosti med drugim dejal, da nismo bili v resnici zvesti čisti misli padlih, ki se jim danes obredno klanjamo, namesto da bi jim skupno potrjevali svojo zvestobo. Pahor je bil pri tem izredno kritičen do italijanske levice in slovenskih članov v italijanskih levičarskih strankah in poudaril zgrešenost obravnave vprašanja narodne identitete z ideološkimi kriteriji.
Pahor je dejal, da so Slovenci postali "ujetniki revolucionarnega duha, ki je tukaj s slovenskim elementom skušal nadaljevati svoj nazorski prodor v italijansko-slovenskem amalgamu, torej z razbitjem občestvenih sil, kar nas očitno handikapira." Italijanska levica, je dejal, je zmeraj zagovarjala interese svoje države, ki pa niso nujno tudi interesi etnične ali narodne manjšinske skupnosti. Kot najnovejši primer je omenil nedavno sprejeti zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji in pri tem navedel deželnega tajnika stranke Levih demokratov, ki je v sodelovanju s slovenskim predstavnikom pri pripravi zakona predlagal, naj se vprašanja manjšine ne rešujejo na etnični podlagi, ozemlje, ki prihaja v poštev, pa naj bo samo "ozemlje z zgodovinskimi in jezikovnimi posebnostmi". Tak "zaščitni" zakon, je dejal Pahor, "ni v čast ne italijanski državi ne italijanski levici".
Poleg Pahorja je na slovesnosti v Bazovici spregovoril tudi predsednik goriške pokrajine Giorgio Brandolin, ki je med drugim poudaril aktualnost in pomen protifašističnega in osvobodilnega boja ter skupne volje po srečevanju z namenom, da se obnovijo in okrepijo demokratične vezi.
