Slovesnost, ki se je je udeležilo več tisoč obiskovalcev, se je začela z blagoslovom nove spominske kapelice, sledila pa je maša, ki jo je vodil upokojeni beograjski nadškof Franc Perko. Kapelico je v kočevski škofiji imenu vlade predal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Peter Kovačič Peršin.
Kapela, ki so jo začeli graditi lansko jesen, je po besedah arhitekta Janeza Koželja zasnovana izrazito minimalistično, saj je tudi osnovno sporočilo preprostost, ki se navezuje na naravnost in tragičnost kraja. Kapela bo sicer zaprta, vendar bo kljub temu možen pogled v notranjost. Za manjše skupine do 40 ljudi pa bo lahko služila tudi kot manjša cerkev. Ob množičnih komemorativnih prireditvah bo služila kot oltar za veliko mašo, saj so stene drsne in se lahko kapelica popolnoma odpre, je na torkovi novinarski konferenci še povedal Koželj.
Spominske slovesnosti so so med drugi udeležili predsednik SLS Janez Podobnik, predsednik NSi Andrej Bajuk, poslanca NSi Janez Drobnič in Jože Bernik, direktor tednika Družina Janez Grilj in eden izmed očetov slovenske samostojnosti Ivan Oman. Slednji je povedal, da bi bila glede napisov na obeležjih bolj primerna omemba besede revolucija. Sedanji zakon namreč določa, da je na obeležjih zapisano Žrtvam vojne in povojnih usmrtitev. Komisija za rešitev vprašanj prikritih grobišč pa je vladi sicer že poslala predlog, da se na obeležja zapiše Žrtvam vojne in revolucije.
Povojni poboji na slovenskih tleh so prepričali celo angleškega novinarja Marcusa Ferrarja, da je na osnovi pričanj preživelih domobrancev napisal knjigo. "Soavtor knjige je John Corsellis, kot humanitarni delavec je pomagal Slovencem, ki so jih pripeljali v taborišče v Vetrinj maja 1945. Sam pa sem dopisnik za Reuters v vzhodni Evropi in me zelo zanima, kako zgodovino druge svetovne vojne razumete po Evropi, tudi v Sloveniji," je povedal Ferrar, avtor knjige Slovenia 1945.
V kraški jami pod Krenom in še nekaterih v Kočevskem Rogu (Macesnova Gorica, Ušive jame) naj bi življenje izgubil velik del slovenskih domobrancev, ki jih je zavezniška britanska vojska med 27. in 31. majem 1945 iz zbirnega taborišča v Vetrinju vrnila v Slovenijo in predala partizanskim enotam oziroma takratni Jugoslovanski armadi. Po nekaterih podatkih je bilo v omenjenem času vrnjenih 11.100 oficirjev in vojakov ter od 500 do 600 civilistov.
V začetku druge svetovne vojne naj bi bilo Slovencev približno 1,6 milijona. Ne glede na razhajanja pri statističnih ocenah naj bi se po nekaterih objavljenih izračunih, ki naj bi temeljili na načelih viktimologije, skupno število žrtev druge vojne gibalo med 65.000 in 75.000 oziroma med štiri in 4,5 odstotka vsega takratnega prebivalstva. Od omenjenega števila naj bi bilo padlih partizanov in njihovih sodelavcev ter drugih civilnih žrtev na partizanski strani od 40.000 do 50.000. Po istem viru pa naj bi bilo v vrstah nasprotnikov partizanskega gibanja več kot 15.000 žrtev.