Na osrednji državni slovesnosti ob vstopu Slovenije v zvezo Nato je bil slavnostni govornik predsednik Drnovšek, ki je v svojem govoru poudaril, da je Slovenija s članstvom v zvezi Nato dobila nekaj varnostnih zagotovil, popolne varnosti pa ne, ker je ni. Kot je še menil, članstvo v zvezi Nato, Evropski uniji in Združenih narodih ter predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi pomeni, da se je Slovenija odločila za aktivno politiko v Evropi in svetu.
S članstvom v Natu, kjer je formalno enakopravna partnerica drugim 25 članicam zveze, je Slovenija dobila veliko odgovornost, saj bo soodločala in sodelovala pri razreševanju najpomembnejših vprašanj v svetu. "Ne bomo se mogli potuhniti, češ, to naj se zgodi mimo nas. Danes je svet med sabo tako povezan in tako prepleten, da se ni mogoče skriti za svoj plot. Vsaj ne za dalj časa," je menil Drnovšek. To pa so naloge, ki terjajo več od današnje politične elite, diplomacije, Slovenske vojske, veliko pa lahko prispeva tudi kritična in konstruktivna civilna družba.
Kot je poudaril Drnovšek, svet ni več bipolaren, vendar je zato še bolj kompleksen. Prejšnje nevarnosti sicer ni več, vendar zato svet ni nič bolj varen, saj so veliko nevarnost zamenjale številne majhne. Razvil se je mednarodni terorizem kot največja varnostna grožnja sodobnemu svetu. Grožnja je toliko resnejša, ker obstaja možnost, da teroristične organizacije pridejo do sredstev za množično uničevanje: jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja.
Težko bi rekli, da so klasične vojne povsem stvar zgodovine, je menil Drnovšek, ki se mu pomembnejša zdi ugotovitev, da je nevarnost klasičnih vojn manjša prav zaradi obstoja multilateralnih organizacij, kot sta Nato in EU. Evropske in severnoameriške države so vzpostavile trdne oblike sodelovanja, ki preprečujejo njihove medsebojne vojne. Zavezništvo postaja gibljiva vojaška sila, ki bi se lahko soočala s sodobnimi izzivi: v funkciji ohranjanja zahodnega demokratičnega sveta in kot možna podpora ZN pri ohranjanju svetovnega miru in preprečevanju humanitarnih katastrof.
Nato seveda ne more intervenirati povsod po svetu in postavlja se vprašanje, kdo postavlja prioritete. Čeprav nekateri menijo, da je Nato le orodje v rokah ZDA, zavezništvo odloča soglasno, je poudaril predsednik in za primer navedel nekdanjo Jugoslavijo in Afganistan. Ko pa je šlo za posredovanje v Iraku, je bilo takoj jasno, da Nato ne bo sodeloval, saj med članicami ni bilo soglasja že v Varnostnem svetu ZN. "Morebitno prihodnje posredovanje zveze Nato bo gotovo vezano na predhodno resolucijo ZN in soglasje vseh članic," je poudaril Drnovšek.
Slovesna seja v DZ
"Zveza Nato je trden temelj evropskega miru, na katerem Evropejci varno in bolj brezskrbno gradimo skupno prihodnost. Solidarnost - politična, socialna, vojaška - nam daje upanje in vero v to prihodnost," je na slavnostni seji državnega zbora ob nedavnem vstopu Slovenije v Nato poudaril predsednik DZ Borut Pahor. Ob tem je spomnil, da smo Slovenci že del te prihodnosti, zanjo pa smo se odločili sami. Najprej na prvih demokratičnih volitvah, potem na plebiscitu o samostojnosti Slovenije in končno na lanskem referendumu o vključitvi v Evropsko unijo in Nato. Kot je dejal, so bile naše odločitve smiselno povezane in so imele skupno stremljenje: dokončno umestiti Slovenijo v krog razvitih in varnih držav. "S suvereno politično voljo naših ljudi nam je to sedaj tudi uspelo," je poudaril predsednik DZ in opozoril, da to ne pomeni, da smo že na cilju, temveč, da smo na novem začetku.
Dosegli smo samostojno državo, postavili demokratične ustanove, razvili tržno gospodarstvo in postali primerljivi z razvitim in varnim svetom tako, da smo se mu sedaj lahko končno priključili. "Mi smo si vzeli pravico zase, z vstopom v EU in Nato, pa smo si naložili tudi odgovornost za druge. In drugi za nas," je dejal Pahor in znova poudaril, da gre za solidarnost in vzajemne obveznosti, česar so se na referendumu pred letom dni zavedali tudi slovenski volivci. Z nekega politično-psihološkega vidika je bila po Pahorjevih besedah to za Slovence izzivalna izbira, vendar so ljudje premišljeno in odgovorno izbrali solidarnost, saj vedo, da je dobro imeti zaveznike in prijatelje, ter si medsebojno pomagati pri zaščiti skupnih demokratičnih vrednot.
