Iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) so pospremili najstarejši dokument slovenstva - Brižinske spomenike. V družbi Celovškega, Čedadskega in Stiškega rokopisa so si jih v nedeljo v skrbno varovanih razstavnih prostorih NUK, lahko ogledali še zadnji radovedneži, ki pa so morali za to stati v precej dolgi čakalni vrsti. Tudi sicer so v NUK zabeležili rekorden obisk razstave z naslovom Rojstni list slovenske kulture.
Preden so Brižinske spomenike vrnili v depoje Bavarske državne knjižnice v Münchnu, kjer dragoceni eksponat domuje od leta 1807, so strokovnjaki temeljito pregledali vse štiri rokopise in ocenili, kako so prestali ljubljansko razstavo.
Prvič v zgodovini v Sloveniji
V NUK so bili prvič v zgodovini v izvirni podobi na enem mestu javnosti predstavljeni Brižinski spomeniki, Celovški, Čedadski in Stiški rokopis. Razstava je nastala s sodelovanjem štirih držav, in sicer Slovenije, Nemčije, Avstrije in Italije, ter štirih kulturnih ustanov - Bavarske državne knjižnice v Münchnu, Koroškega deželnega arhiva, Arheološkega muzeja v Čedadu in NUK v Ljubljani, ki so ob naklonjeni podpori svojih držav uspele skupaj izpeljati ta kulturni projekt.
