Vsaj dva velika izziva sta pred državnimi funkcionarji na okoljskem resorju, in sicer kako dokončno počistiti vse deponije odpadne embalaže in kje postaviti sežigalnico odpadkov, ki je vse bolj resna, a hkrati zaradi zdravstvenih tveganj tudi nezaželena rešitev. Kurjenje odpadkov lahko namreč privede do resnih zdravstvenih zapletov: ''Rak pljuč, rak limfnega tkiva, malformacije pri rojstvu otrok, vpliv na genetski material,''' vse to so le nekatere posledice kurjenja, pove Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa.
Rešitev problema že obstaja, imenuje pa se katalitična depolimerizacija: ''Smeti se upenijo in potem to spremenite v dizel, enako kot "šnopc" doma,'' pojasnjuje Mitja Jermol z Instituta Jožef Štefan.
Tehnologija je stara več kot 70 let, toda doslej še nihče iz tega ni uspel narediti industrijsko zanimive naprave, vse dokler je nekega dne niso dobili na Institutu Jožef Štefan, je izpopolnili in v Kanadi našli tudi prvega kupca. ''Če bi dali bio odpadke noter, iztisneš iz njih malo manj, kot če daš plastiko. Če daš bio odpadke v to mašino, se investicija povrne v petih letih, če pa daš plastiko, se povrne v dveh,'' zatrdi Jermol.
Na drugi strani je denimo povračilna doba v sežigalnico okoli 15 let, brez upoštevanja zdravstvenih tveganj, strošek sežiga pa se giba že okoli 170 evrov za tono. V primeru depolimerizacije pa so poleg sintetične nafte uporabni tudi ostali stranski proizvodi: ''CO2, ki je dokaj čist in se ga lahko uporabi v industrijske namene, destilirana voda in bitumen, to je tista gošča, ki se jo da spravit v asfalt,'' še pove Mitja Jermol.
Tudi zaradi tega so zbrali dovolj denarja, da prvo postavijo v Sloveniji. Prihodnjo jesen bi tako lahko že obratovala. Iz tone odpadne embalaže pa proizvede okoli 500 litrov dizelskega goriva.
KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.