Slovenija

SLS ni dobila vabila

Ljubljana, 12. 10. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Predsednik SLS Janez Podobnik na srečanju s prvakoma NSi in SDS, Andrejem Bajukom in Janezom Janšo, ni dobil vabila za vstop SLS v vladno koalicijo.

Janez Podobnik je napovedal, potem ko se mu na volitvah ni uspelo prebiti v parlament, da bo predvidoma do konca tedna imenovan začasni vodja poslanske skupine SLS, vendar ni želel govoriti o imenu, saj je to stvar sedmih poslancev.

Kot je po srečanju dejal predsednik SLS Janez Podobnik, obstajajo realne možnosti za vstop SLS v vlado, čeprav na današnjem neformalnem srečanju stranka ni dobila povabila, je pa SLS, po besedah Podobnika, pripravljena tudi na opozicijsko vlogo.

Podobnik je zagotovil, da so na sestanku Bajukom in Janšo, ki je dal pobudo za srečanje, le ocenjevali povolilne razmere, niso pa govorili o strankarski delitvi resorjev v vladi. Najprej bodo namreč počakali, da predsednik SDS od predsednika republike Janeza Drnovška dobi mandat za sestavo vlade.

Janez Podobnik je dejal, da je SLS pripravljena tudi na opozicijsko vlogo (Foto: Dare Čekeliš)
Janez Podobnik je dejal, da je SLS pripravljena tudi na opozicijsko vlogo (Foto: Dare Čekeliš) FOTO: Dare Čekeliš

Izvršilni odbor SLS je sicer danes analiziral rezultat stranke na volitvah in politične razmere po volitvah, na katerih so tri pomladne stranke dobile največ glasov, a imajo v državnem zboru glas premalo za oblikovanje parlamentarne večine. Podobnik je ocenil, da so se v veliki meri uresničile njihove napovedi, da bodo volivci zaupali glas slovenskim članicam Evropske ljudske stranke in da bodo slednje lahko oblikovale vlado. SLS je prispevala k tem političnim spremembam, je prepričan predsednik SLS, ki je sicer dosegla najslabši rezultat v svoji zgodovini, 6,8 odstotka glasov.

Če bo stranka povabljena v vladno koalicijo, bo izpostavila nekatere svoje programske prioritete, je dejal Podobnik. Predsednik ljudske stranke je naštel decentralizacijo države in "regionalizem po meri ljudi", več denarja in pristojnosti za občine, preselitev nekaterih državnih institucij iz Ljubljane, zaščito nacionalnih interesov in "pravično mejo s Hrvaško", primernejšo demografsko in družinsko politiko ter nujnost, da Slovenija postane del evroregije kot celota.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10