Prepričan sem, da naša stranka podpira najboljšega kandidata za predsednika republike, je podporo SLS predsedniku uprave zavarovalnice Vzajemna in nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Francetu Arharju napovedal predsednik stranke Franci But. "Naš glas njemu gre zato, ker v njem vidimo moža širine, izkušenj, evropskih načel in moža prihodnosti," je dodal But. Arharja SLS podpira kljub temu, da bo na predsedniških volitvah nastopil kot neodvisni kandidat s podporo volilcev.
Arhar je v zahvali za podporo povedal, da je hvaležen za podporo vseh državljanov in organizacij, ki podpirajo njegov program, in podobno kot v predstavitvi kandidature v začetku meseca poudaril pomen konsenza v slovenski politiki. Nekdanji guverner je dejal, da njegova pozicija neodvisnega kandidata z udeležbo na slavnostni akademiji ni okrnjena, saj se je pripravljen udeležiti vseh prireditev, na katera bo povabljen.
Vstop predsednika vlade in LDS Janeza Drnovška v predsedniško bitko je Arhar označil kot pozitivnega. Dodal je, da pričakuje korektno predvolilno kampanjo, v kateri bo potekala razprava o vseh najpomembnejših vprašanjih države.
But o Drnovškovi napovedi predsedniške kandidature
Franci But je na slavnostni akademiji ob naštevanju glavnih poudarkov programa SLS - socialno tržnega gospodarstva, vključitve Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato, družbe vrednot in pomena regij - poudaril, da se v slovenskem političnem prostoru obetajo spremembe. "Prepričam sem, da bodo naslednje državnozborske volitve že tiste, ko bo ljudem bolj jasno, komu dajejo svoj glas, kdo je zmerna levica, kdo zmerna desnica, kdo je nacionalist in kdo radikalno usmerjen. Naše mesto je na zmerni desnici." Na teh volitvah se bo SLS povezovala s sorodnimi političnimi silami, do takrat pa bo stranka odgovorno in trezno prispevala k skupnim ciljem koalicije. But je še povedal, da Slovenija v zaključni fazi vstopanja v EU in zvezo Nato potrebuje stabilnost in politični konsenz.
But se je dotaknil tudi Drnovškove napovedi predsedniške kandidature in dejal, da z mesta predsednika vlade odhaja mož, ki mu kljub različnim ocenam ne gre oporekati velikega pozitivnega prispevka k razvoju družbe. Poudaril pa je, da bi bila Slovenija brez sodelovanja ljudske stranke v vladi manj demokratična, s šibkejšo vlogo v mednarodni skupnosti in bolj razdeljena. Sicer pa Drnovškovo napoved v SLS razumejo kot legitimno odločitev. Skrbi pa jih, da zamenjave v vodstvu vlade ne bodo šle v breme učinkovitosti v najbolj občutljivem obdobju po osamosvojitvi.
Zgodovina Slovenske ljudske stranke
Slovenska ljudska stranka je nastala leta 1905 kot naslednica leta 1892 ustanovljene Katoliške narodne stranke. SLS je bila v začetku 20. stoletja vodilna politična sila katoliške konservativne usmeritve, ki je poudarjala tudi socialna vprašanja. Zgodovino SLS so močno zaznamovali Ivan Šuštaršič, Janez Evangelist Krek in Anton Korošec.
Sodobna SLS je nastala leta 1992 kot naslednica leta 1988 ustanovljene Slovenske kmečke zveze, ki je bila prva alternativna politična sila v prejšnjem sistemu. Leta 2000 pa se je zgodila še združitev SLS in Slovenskih krščanskih demokratov in nastala je SLS+SKD Slovenska ljudska stranka. Zadnje preimenovanje je stranka doživela po zadnjem kongresu marca lani v Murski Soboti, ki je glavnemu odboru SLS naložil, da stranki skupaj z novo celostno podobo spet nadene ime Slovenska ljudska stranka.
SLS je sodelovala v Demosovi vladi (1990 - 1992), v naslednjem mandatu pa je bila v opoziciji. Od leta 1996 je sodelovala v koaliciji z LDS in DeSUS in tudi v Bajukovi vladi, ki je leta 2000 nastala prav zaradi izstopa ministrov SLS iz vlade in po izglasovani nezaupnici Drnovškovi vladi. Aprila 2000 se je zgodila tudi nekaj let napovedovana združitev SLS in SKD, vendar se je nova stranka spet razcepila - podpredsednika Andrej Bajuk in Lojze Peterle sta namreč iz stranke izstopila, ker je ta podprla spremembo ustave, s katero je državni zbor uzakonil proporcionalni volilni sistem z nekaterimi večinskimi popravki. Bajuk in Peterle sta nato avgusta 2000 ustanovila Novo Slovenijo - krščansko ljudsko stranko.