Na današnji novinarski konferenci je Slovenska ljudska stranka povedala, da podpira usmeritve, katerih glavni cilj je izboljšanje konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva. To je eden od ključnih pogojev za razvoj drugih dejavnosti v slovenski državi in družbi in za dvig kvalitete življenja nasploh, so sporočili iz stranke.
V SLS pa opozarjajo, da se pri izvedbi celovite reforme ne sme podcenjevati pomena socialne pravičnosti v odnosu do gospodarske učinkovitosti in konkurenčnosti. "Zato bo SLS kot vladna stranka vztrajala, da bomo ključne projekte iz programa reform izvedli tako, da ne bi povzročili poslabšanja položaja nekaterih že sedaj socialno ogroženih skupin prebivalstva in skupin, ki so na meji socialne ogroženosti." To je, po mnenju SLS, možno doseči z nekaterimi spremembami in prilagoditvami sedanjih predlogov.
Predlogi SLS za pravičen davčni sistem
SLS je predstavila tri predloge k predlaganim vladnim reformam. Predsednik stranke Janez Podobnik je dejal, da se stranka zavzema za ohranitev znižane stopnje davka na dodano vrednost (DDV) za nujne življenjske dobrine, za pravično določitev neobdavčenega eksistenčnega minimuma in poseben davek na luksuzno premoženje ter najvišje dohodke.
Prvi izmed treh predlogov predpostavlja ohranitev znižane stopnje DDV za nujne življenjske dobrine, kot so hrana, dobava vode, zdravila in medicinska oprema ter še nekatere druge točno določene dejavnosti in izdelke, med katerimi je Podobnik izpostavil knjige. Pri tem SLS meni, da bi bilo treba stopnjo DDV povezati z višino eksistenčnega minimuma. Pri tem naj bi se višina zneska eksistenčnega minimuma uravnavala glede na višino davčne stopnje.
Drugi predlog stranke se nanaša na pravično določitev neobdavčenega eksistenčnega minimuma. Pri tem v stranki poudarjajo, da ne nasprotujejo uvedbi proporcionalnega davka na dohodek fizičnih oseb, menijo pa, da bi bilo treba ponovno opredeliti eksistenčni minimum. V njegov izračun bi po mnenju SLS bilo treba všteti stroške za preživetje, obleko, obutev, stanovanje in podobne življenjske potrebščine, obenem pa izključiti kategorije, ki so obdavčene z nižjo stopnjo DDV.
SLS za davek na luksuzno premoženje
Kot še sporočajo iz SLS, se strinjajo s posebnim davkom na luksuzno premoženje. Gre za premoženje, ki ga je za uporabo v Sloveniji treba ustrezno registrirati. Seveda je ta davčna oblika lahko le korektiv za obdavčevanje luksuznega premoženja, kar pomeni, da vsebuje pomembno znižane davčne stopnje za manj vredno premoženje in pomembno zvišane davčne stopnje za premoženje, ki predstavlja luksuz.
Po mnenju SLS bi bilo smiselno razmišljati o uvedbo dodatnega davka na dohodek, ki bi obdavčeval le aktivne dohodke zavezancev. Tudi ta davek bi imel naravo socialnega korektiva. Davčna osnova bi bil znesek aktivnih dohodkov, ki presega za določen večkratnik eksistenčnega minimuma ali povprečno bruto plačo, torej gre za zelo visoke dohodke. Davčna stopnja tega davka ne bi smela presegati 5 odstotkov.