Žibert je nekdanjega opozicijskega poslanca, ki je bil v državnem zboru prepoznaven zlasti po svojih razpravah, tožil zaradi žaljive obdolžitve v razpravi ob interpelaciji šolskega ministra Slavka Gabra. Kot je na današnji novinarski konferenci dejal Hvalica, je prvi slovenski poslanec, ki je bil obsojen za besede, izrečene za parlamentarno govornico.
Ivo Hvalica je v razpravi na seji državnega zbora 23. septembra 1998, na kateri so obravnavali interpelacijo zoper takratnega ministra za šolstvo in šport Slavka Gabra, takratnemu podsekretarju na ministrstvu Nikolaju Žibertu očital, da se je s korupcijo okoristil pri izbiri investitorjev za gradnjo šol. Žibert je tožbo vložil še isti dan, v njej pa navaja, da so ga Hvaličine navedbe hudo prizadele, škodile pa so tudi njegovemu ugledu. Za civilno, in ne za kazensko tožbo, se je odločil zaradi poslanske imunitete, ki jo je užival takratni poslanec SDS.
Hvalica je v svojem zagovoru trdil, da je dobil veliko telefonskih klicev oseb, ki so opisale nepravilnosti pri gradnji šol, in je imel zato utemeljen razlog, da je v resničnost trditev verjel. Sodišče je razsodilo, da je Hvalica ravnal nedopustno, saj za vero v resničnost izrečenih trditev ni imel utemeljenega razloga. Hvalica je bil tako obsojen na plačilo odškodnine v višini pol milijona tolarjev in na objavo sodbe v časopisu Delo. Na razsodbo okrajnega sodišča v Krškem se je Hvalica pritožil, vendar pa je višje sodišče njegovo pritožbo zavrnilo, delno pa je popravilo le tisti del, ki se nanaša na objavo sodbe v časopisu Delo. Skupaj s sodnimi stroški, plačilom odvetnika in obrestmi pa so ti stroški narasli na 1,8 milijona tolarjev, kar je za upokojenca izjemno visok znesek, je pojasnil Hvalica, ki je sodbi v Delu objavil 30. septembra letos.
"Poslanska imuniteta sicer določa imuniteto poslanca pred kazensko odgovornostjo, sodišče pa je s precedenčno sodbo odločilo, da poslance imuniteta ne ščiti pred civilno odgovornostjo," je menil Hvalica. Poudaril je, da bosta v Sloveniji po vključitvi v Evropsko unijo obstajala dve vrsti poslancev, in sicer poslanci v Evropskem parlamentu, ki bodo uživali popolno imuniteto, in poslanci državnega zbora, ki bodo deležni "invalidne" imunitete, ki jih bo ščitila zgolj pred kazensko odgovornostjo. Ob tem pa je Franc Kangler (SLS) menil, da v tem mandatu ni možnosti, da bi se dopolnil tisti del ustave, s katerim bi poslansko imuniteto definirali tudi na področju civilne odgovornosti.
Na novinarsko vprašanje, ali lahko pričakujemo vnovično Hvaličino kandidaturo za poslanca državnega zbora, pa je ta poudaril, da dotlej, ko institut poslanske imunitete ne bo jasneje definiran, ne namerava kandidirati. Dejal je namreč, da kot poslanec ne želi biti zgolj "statist" in pritiskati na tipke glasovalne naprave, temveč želi v razpravah tudi dejavno sodelovati, kar pa ob takšni ureditvi zaradi morebitnih tožb ni vedno modro.
Podoben primer, ki bi utegnil doživeti sodni epilog, je na današnji novinarski konferenci omenil tudi Franc Kangler, saj je Jaša Zlobec (LDS) v okviru torkovih obrazložitev glasu nasprotnike sistemskega zakona o izbrisanih označil "za hijene". Ob tem pa je Kangler menil, da ga nihče od poslancev, ki so zakonskemu predlogu nasprotovali, zato ne bo tožil.
Na današnji novinarski konferenci sta nekdanja poslanca SLS Nada Skuk in Ciril Smrkolj predstavila iniciativo za klub nekdanjih poslancev. Slednjega naj bi ustanovili na podlagi zakona o društvih, skrbel pa naj bi za krepitev ugleda instituta poslanca, poleg tega pa naj bi člani tudi pomagali aktivnim poslancev pri njihovem delu. Smrkolj na današnji novinarski konferenci še ni mogel povedati, ali bo klub namenjen zgolj nekdanjim poslancem SLS, ali vsem nekdanjim poslancem, saj je to stvar statuta, ki ga bodo sprejeli ob ustanovitvi.
