Podobnik in Jerebova sta se strinjala, da je položaj zaskrbljujoč, kot enega glavnih problemov pa sta izpostavila predvsem stanje na onkološkem inštitutu v Ljubljani. Enakega mnenja je bil tudi predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide ter poslanec SLS Stanislav Brenčič, ki je skupaj s Podobnikom vlado pozval k takojšnjemu ukrepanju. Na novinarski konferenci je sodeloval tudi kandidat za evropske volitve Andrej Umek, ki je predstavil predlog SLS za oblikovanje prihodnje evroregije, ki bi združevala celotno ozemlje Slovenije s sosednjimi pokrajinami.
"Področje zdravja je tisto, kjer upravičeno pričakujemo več Evrope v Sloveniji. Slovenski pacienti imajo na voljo samo slabo polovico zneska, ki ga imajo za zdravstvene potrebe na voljo pacienti iz Nemčije. Istočasno imajo bolniki v Sloveniji zelo enak standard storitev kot jih imajo bolniki v Nemčiji. Zato je razumljivo, da slovensko zdravstvo poka po šivih," je položaj zdravstva v Sloveniji orisal Podobnik. Po njegovem mnenju položaj rešujejo iznajdljivi zdravniki in požrtvovalne sestre, pri problemih pa premalo pomagajo politiki in državni uradniki.
Prebivalstvo Slovenije se stara in v državi je vse več obolelih za rakom. V SLS ob tem ocenjujejo, da sta tako stroka kot politika preslabo pripravljeni na omenjeni trend. Po Podobnikovih besedah namreč država finančno in materialno ni pripravljena, da bi sledila trendom, stroki pa primanjkuje dobrih zdravnikov onkologov. V SLS zato predlagajo dve poti. Vlada naj se odzove takoj in v okviru zakona o izvrševanju proračuna najde prerazporeditve in določen del denarja usmeri za nakup nujne opreme na onkološkem inštitutu v Ljubljani. Če pa vlada ocenjuje, da so proračunski viri premajhni, naj takoj predlaga rebalans državnega proračuna, je dejal Podobnik in dodal, da bo stranka z veseljem podprla izredno zasedanje DZ. Po njegovih besedah je mogoče najti več načinov za pridobitev finančnih sredstev - država lahko proda nekaj državnega premoženja in iz tega vira denar nameni za nakup omenjene opreme, Podobnik pa eno od možnih rešitev vidi tudi v tem, da država v tem ali prihodnjem letu izgradi kakšen kilometer avtocest manj.
Jerebova, ki že vse življenje dela na področju onkologije, se je podrobneje dotaknila predvsem položaja na onkološkem inštitutu. Po njenih besedah gre za edino institucijo v Sloveniji, kjer se bolniki z rakom lahko zdravijo z obsevanjem. Da je takšno zdravljeno možno samo v Ljubljani Jerebova pripisuje dejstvu, da je oprema za takšno zdravljenje zelo draga. Po njenem mnenju bi bilo dobro imeti podobne centre tudi drugje v Sloveniji, na primer v Mariboru, kamor bi se lahko hodili bolniki zdravit in jim ne bi bilo treba na zdravljenje odhajati v Trst. "V onkologiji nam manjka vsega. Manjka nam stavba, manjka nam opreme, predvsem manjka kadra," je dejala Jerebova in dodala, da zato decentralizacija ni možna, saj manjka tudi osebja na onkološkem inštitutu v Ljubljani. S podobnimi težavami se srečujejo povsod po svetu, a stanja kot je v Sloveniji Jerebova v tujini še ni srečala. Po njenem mnenju je za nastali položaj odgovorna država. Jerebova je sicer tudi spomnila, da je izobraževanje zdravnikov na področju onkologije v Sloveniji precej pomanjkljivo, odgovornost za to pa je delno pripisala medicinski fakulteti.