Predsednik SLS in vodja poslanske skupine Janez Podobnik je pojasnil, da bi moralo biti v ustavnem zakonu zapisano, katere pravice bi pripadale izbrisanim, ki bi pridobili dovoljenje za stalno prebivanje. Po njegovih besedah je treba tudi natančno preučiti, ali je pravno in politično legitimno z ustavnim zakonom suspendirati že razpisani referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih.
Zmanjšana možnost za uspeh
Današnja večinska odločitev poslanske skupine SLS močno zmanjšuje možnosti za uspeh pobude skupine poslancev, saj je za sprejem ustavnega zakona potrebna dvotretjinska večina oziroma 60 poslanskih glasov od 90. Opozicijske SDS, NSi in SNS so namreč že zavrnile pobudo, omenjene tri stranke pa imajo skupaj s sedmimi poslanci SLS, ki so zavrnili pobudo, 32 poslanskih mest. Pobudniki ustavnega zakona - poleg treh poslancev SLS so ga podpisali še trije poslanci SMS in poslanka madžarske narodne skupnosti - so sicer napovedali, da bodo predlog v proceduro vložili le v primeru, če bodo zbrali 60 poslanskih podpisov. Predlog je sicer sinteza dosedanjih predlogov ustavnih zakonov in sistemskega zakona o izbrisanih - gre torej za celovito ureditev statusa izbrisanih, ki bi pod določenimi pogoji pridobili status stalnega bivališča, izognili pa bi se tudi tehničnemu referendumu o izbrisanih.
Sestanek vseh poslanskih skupin
V SLS bodo predsednika državnega zbora Boruta Pahorja znova pozvali, da skliče sestanek predstavnikov vseh poslanskih skupin, na katerem bi razčistili omenjena vprašanja. V ljudski stranki menijo, da je reševanje problematike izbrisanih preko ustavnega zakona pravilna pot, aktualni predlog pa so pripravljeni podpreti, če bodo v razgovorih s predstavniki poslanskih skupin upoštevane pripombe SLS. Na vprašanje, ali je možno omejevati pravice, ki izhajajo iz statusa stalnega prebivanja, je Podobnik odgovoril, da je takšno rešitev mogoče zapisati v ustavni zakon. "To je maček v žaklju. Država bo nekaj plačevala. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo de facto malo obremenjen," je zatrdil Podobnik v zvezi z izplačevanjem pokojnin izbrisanim.
Notranji minister Rado Bohinc je nedavno zavrnil to Podobnikovo bojazen, češ da sporazum o nasledstvu iz junija 2001 ne ureja nobenih podlag za pridobitev pravice do pokojnine, pač pa zgolj navezno okoliščino, na podlagi katere se določi, katera država je dolžna plačati tiste pokojnine, ki so že bile pridobljene. Gre torej za pokojnine, glede katerih je morala Slovenija na podlagi sporazuma o nasledstvu prevzeti določene obveznosti, in sicer po prevladujočem kriteriju državljanstva in ne po kriteriju stalnega prebivališča.
