Slovenija

SLS proti spremembi volilnega zakona

Ljubljana, 01. 07. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Napovedane spremembe volilne zakonodaje so, kot kaže, nekaj več kot leto dni pred volitvami zapletle odnose v koaliciji. SLS namreč nasprotuje vladnemu predlogu, ki predvideva ukinitev volilnih okrajev in uzakonitev preferenčnega glasu, s katerim bi volivci odločali ne samo o listah, ampak tudi o konkretnih imenih na strankarskih listah.

Poslanec SLS Franc Kangler je izrazil ogorčenje, da si je premier Anton Rop pretekli teden na novinarski konferenci "drznil mimo vseh koalicijskih pogajanj" napovedati, da bo vlada vložila predlog sprememb volilnega zakona. Po njegovem mnenju je izvršilna veja oblasti s tem posegla v zakonodajno, saj je bila ta doslej vedno predlagatelj sprememb volilne zakonodaje.

Predsednik SLS Franc But je dejal, da stranka takšnega predloga na vladi in v državnem zboru ne bo podprla, saj bi bila lahko ogrožena enakopravna zastopanost različnih delov države v parlamentu. Sicer pa ima Slovenija po besedah Buta dobro leto pred parlamentarnimi volitvami dovolj drugih resnih problemov, zato sprememba volilnega sistema ne more biti prioriteta koalicije. But je sicer pojasnil, da so se pripravljeni pogovarjati o spremembah volilne zakonodaje. Spremembe bi morale temeljiti na uvedbi absolutnega preferenčnega glasu in povečanju števila volilnih enot z 8 na 22 (kar bi povečalo možnost izvolitve poslanskih kandidatov iz neurbanih območij). V ljudski stranki bi bili pripravljeni pristati na ukinitev 88 volilnih okrajev, čemur so doslej nasprotovali, vendar le v primeru, da bi morali kandidati na območju, kjer kandidirajo, stalno prebivati vsaj šest mesecev.

Poslanec SLS Franci Rokavec pa je ocenil, da je govorjenje o vplivu volivcev na izvolitev posameznih poslancev "čisto zavajanje javnosti". Rop je sicer pretekli teden pojasnil, da bi uvedba absolutnega preferenčnega glasu pomenila, da bi bil izvoljen tisti poslanec, ki bi mu volivci v okviru strankarske liste namenili največ glasov, ne glede na vrstni red kandidatov na listi. Če pa se volivec ne bo odločil za preferenčno glasovanje, ampak za strankarsko listo v celoti, ta glas ne bo šel prvemu kandidatu na listi, ampak bo enakomerno porazdeljen med vse kandidate. Po besedah Rokavca pa to ne drži, saj 11. člen osnutka predloga novele zakona o volitvah v državni zbor pravzaprav uzakonja osem nacionalnih list v osmih volilnih enotah. Po besedah Kanglerja pa Rop pri razlagi novosti ni bil iskren, saj ne gre za absolutni preferenčni glas - volivci lahko namreč obkrožijo tudi strankarsko listo. V SLS menijo, da absolutni preferenčni glas pomeni, da morajo volivci obkrožiti enega od kandidatov na listi, sicer je glasovnica neveljavna.

Izvršilni odbor LDS podprl spremembe

Predsednik vlade Anton Rop
Predsednik vlade Anton Rop FOTO: POP TV

Spremembe volilnega sistema je danes podprl izvršilni odbor liberalne demokracije, zato predsednik vlade Anton Rop vztraja na spremembah. "Koalicijsko usklajevanje v zvezi z volilno zakonodajo poteka že zelo dolgo in skrajni čas je in naloga ter dolžnost vlade, da se odloči, da predlaga volilni sistem in da že v letošnjem letu sprejmemo spremembe volilnega sistema, tako da v volilnem letu ne bomo obremenjeni s spremembo zakonodaje," meni premier.

V ljudski stranki so Ropovo samozavest razlagali s podporo spremembam, ki jo je napovedal predsednik opozicijske socialdemokratske stranke Janez Janša. "V kolikor bo šel predlog v smeri večje moči ljudskega glasu, se pravi absolutnega preferenčnega glasu, bomo resno razmislili o tem, ali ta predlog podpreti," je dejal Janša.

Sicer so danes na izvršilnem odboru LDS sprejeli sklep, da pričakujejo širše usklajevanje v zvezi z zakonom, saj, kot pravi Rop, potrebujejo dvotretjinsko večino in v tem kontekstu so pripravljeni na iskanje konsenza in skupnih rešitev. "To pomeni, da za nas to ni edina rešitev, nedvomno jih je še veliko," dodaja Rop.

V koaliciji bodo odločili prihodnji dnevi, ko naj bi vseeno našli kompromis, najprej med ministri in nato med predsedniki strank.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10