Predsednik SLS Janez Podobnik je na današnji novinarski konferenci, sicer namenjeni oceni dela SLS v vladni koaliciji v minulem letu, komentiral tudi uredbo o določitvi slovenskega ribolovnega območja na Jadranu. SLS si je po njegovih besedah znotraj koalicije zelo prizadevala, da je vlada sprejela takšno odločitev. Uredbo pozdravljajo še posebej zato, ker gre, kot je dejal, za večstoletne pridobljene oz. uveljavljene pravice in možnosti slovenskih ribičev, da so na teh teritorijih lovili.
Pri tem je Podobnik izrazil presenečenje in obžalovanje zaradi izjave podpredsednika Državnega zbora Marka Pavlihe (LDS), ki je po njegovih navedbah v nasprotju s še vedno veljavnimi sprejetimi stališči Državnega zbora in slovenske zunanje politike odprl vprašanje spornosti celovitosti Piranskega zaliva. Kot je poudaril Podobnik, je celovitost Piranskega zaliva za SLS izhodišče, "ki ga vrsto let sistematično zagovarjamo in je tudi sestavni del slovenske zunanje politike".
SLS stabilen del vladne koalicije
SLS se je pokazala kot trden in stabilen del vladne koalicije, na katerega se lahko njeni koalicijski partnerji zanesejo, je še ocenil predsednik. Kot je pojasnil, je SLS delovala dobro in usklajeno v okviru koalicijskih dogovorov.
Podobnik je svojo oceno o delu vladne koalicije in lastne stranke znotraj nje v lanskem letu oprl na več kriterijev. Med drugim je ugotavljal, da je država v letu dni po delovanju te koalicije z gospodarskega vidika v "dobri kondiciji", iz česar izhaja, da je v "dobri kondiciji" tudi koalicija. Pomemben delež so prispevali tudi resorji, ki jih pokriva SLS. Slednja ima po besedah njenega predsednika kakovostne, kompetentne kadre, ki lahko obogatijo delo koalicije na različnih področjih. Pomembne pa so bile tudi izkušnje SLS, saj je bila več mandatov vladna stranka.
Pritrdilno je Podobnik odgovoril tudi na vprašanje, ali lahko stranka v okviru vladne koalicije uresničuje svoje temeljne cilje na področjih, kot so enakomeren regionalni razvoj, vloga družine in stanovanjska politika, vprašanje določitve pravične meje s Hrvaško, postopen umik države iz gospodarstva in razvoj podeželja in kmetijstva. Še največ pridržkov, je ugotavljal, je pri vprašanju enakomernega regionalnega razvoja oziroma načina vodenja države, saj po mnenju nekaterih prevladuje preveč centralističen model.
Vodja strankine poslanske skupine v državnem zboru Jakob Presečnik je med ključnimi poudarki, za katere se ves čas zavzemajo, omenil položaj občin, decentralizacijo in regionalni razvoj. Kot je med drugim navedel, so sprejeti proračuni prispevali k boljšemu položaju občin. Z vidika decentralizacije je pomemben tudi zakon o arhivih. Prav tako so po njegovih besedah ob upoštevanju prispelih prijav uspeli pridobiti posamezne člane programskega sveta RTVS iz vse Slovenije.
Predlog ustavnega zakona o izbrisanih, ki ga je pripravila vlada, je za SLS sprejemljiv; vključuje bistvene poudarke, ki so bili sprejeti že pred leti. Kot je pojasnil Podobnik, SLS še naprej zagovarja stališče, da je potrebno pri vprašanju izbrisanih obravnavati vsak primer posebej, da se morebitne krivice popravijo. Ni pa po njegovih besedah sprejemljivo, da bi stalno prebivališče in državljanstvo pridobili posamezniki, ki so v času osamosvojitve delovali na agresorski strani proti Sloveniji.
