V Slovenski ljudski stranki so negativen odziv javnosti pričakovali in nad njim niso prav nič presenečeni. Še vedno pa so prepričani, da je zakon dober, v parlamentarno proceduro pa ga vseeno ne bodo vložili.
Slovenska ljudska stranka je ta predlog v DZ vložila junija letos. V sedanjem zakonu 23. člen govori o tem, da je z obveznim zavarovanjem v celoti zagotovljeno plačilo za zdravstveno varstvo žensk v zvezi s svetovanjem pri načrtovanju družine, kontracepcijo, nosečnostjo in porodom. Poleg tega zavarovanje zagotavlja še najmanj 85-odstotno plačilo stroškov sterilizacije in umetne prekinitve nosečnosti.
Na kritike predloga zakona so se danes odzvali v poslanski skupini SLS. Kot sta na novinarski konferenci zatrdila vodja Janez Podobnik in poslanec Stanislav Brenčič, predlagatelji novega zakona o zdravstvenem zavarovanju s predlogom niso želeli krčiti ali zmanjševati obsega sedaj uveljavljenih pravic in storitev na tem področju.
Po Brenčičevih besedah je minister za zdravje Dušan Keber, ki je predlog zakona kritiziral, ker naj obvezno zdravstveno zavarovanje ne bi več krilo stroškov umetne prekinitve nosečnosti in sterilizacije, iz vsebine predloga vzel izsek, o katerem niso razmišljali v smislu krčenja pravic, in ga spolitiziral do takšne mere, da se o vsebini zakona sploh ne govori.
Ob tem je Brenčič izrazil razočaranje, da predlog zakona v javnosti ni bil deležen tudi drugačne presoje, "kot je politikantstvo, saj je pripravljen dobro in bi ga lahko skozi proceduro še vsebinsko dopolnili".
Kot vodilo predlagateljev novega zakona o zdravstvenem zavarovanju je Brenčič navedel vprašanje, ali je Slovenija s politiko ministrstva za zdravje še sposobna ohraniti dominantnost sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, katerega temeljno načelo je, da gre za socialno zdravstveno zavarovanje, in ali je mogoče ta temelj, torej veliko solidarnost, tudi naprej ohraniti v takšni obliki. Dodal je, da bo treba zakon na tem področju pripraviti čim prej, drugače se bo "sistem zdravstvenega varstva krepko de".
Po mnenju Janeza Podobnika so z vložitvijo predloga zakona v parlamentarno proceduro izkazali politični pogum, tudi on pa je zatrdil, da je predlog pripravljen dobro in da ne krči pravic, ampak jih ohranja. "Očitki, diskvalifikacije in grobi napadi v medijih nas bolijo, saj pri pripravi nismo imeli slabega namena, kot nam očitajo nekateri", je dejal vodja poslanske skupine SLS in dodal, da se v ozadju "napada" verjetno skriva konceptualni spor glede zdravstvenega zavarovanja. Ob tem je poudaril, da v SLS ne bodo pristali na žaljivi vzorec, ki se je pojavil ob predlogu zakona, in je mogoče povezan tudi z bližnjimi jesenskimi volitvami.
Martin Toth, po Brenčičevih besedah duhovni oče zakona, pa je dejal, da je glede predloga zakona nekdo iz muhe naredil slona. Po njegovem abortusa in sterilizacije, čeprav v predlogu nista izrecno omenjena, niso želeli izločiti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar je podkrepil tudi s tem, da je že leta 1976 zagovarjal zakon, ki je prvi uvedel možnost umetne prekinitve nosečnosti. Izrecno teh medicinskih posegov v zakonu niso omenjali, ker je to "zapisal že zakon o svobodnem rojevanju otrok, zato tega ni potrebno ponavljati". Predlog zakona tako izrecno ne govori tudi npr. o pravici do operacije žolča ali odprte operacije srca, čeprav sta vanj zajeti. V zakon se po njegovem ni nihče zares poglobil. "Očitno želi nekdo zavestno zrušiti sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji - ki je stabilen in dober oziroma ena velikih pridobitev za prebivalstvo -, in iz njega narediti nekaj, kar bo bolj tržno naravnano." Upam, da Slovenci tega ne bodo sprejeli, je ob tem še dejal Toth.
