Običajno so plasti sluzi najgostejše ob sloju temperaturnega in slanostnega preskoka, katerih posledica je tudi gostotni preskok. Zaradi različnih presnovnih procesov v sluzi, ki vsebuje bogato združbo mikrobov, se gostota sluzastih mas čez dan spreminja: če postanejo lažje, priplavajo na površino, gostejše potonejo v globlje sloje morja, manjši del pa tudi na dno.
Avtor:
Po treh letih se je v Jadranskem morju in s tem tudi v slovenskem delu Jadrana ponovno izraziteje pojavila sluz. Podoben pojav smo v zadnjih desetletjih zabeležili leta 1988, 1989, 1991 ter 1997, največje razsežnosti pa je imel leta 1989, so sporočili z Morske biološke postaje (MBP) v Piranu, ki deluje v sklopu Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani. Poletni maestral in plimovanje površinske mase sluzi potiska proti obali, kjer se lahko zgostijo v nekaj centimetrov debele sloje. Dosedanje raziskave kažejo, da sluz ni škodljiva za zdravje ljudi, je za STA sporočila vodja raziskovalne enote MBP Alenka Malej.
Avtor:
