Od 74.000 pripadnikov naj bi jih ostalo le še 26.000, od tega 7.000 profesionalcev in 19.000 prostovoljnih rezervistov, ki naj bi jih začeli novačiti že v letošnjem letu. V kratkem bo torej Slovenija imela precej manjšo vojsko, kar pa ne pomeni, do bo tudi cenejša. Profesionalizacija stane, in zato se bo tudi obrambni proračun povečal. Namesto na 1,6 odstotka družbenega proizvoda do leta 2007 naj bi se že v dveh letih povečal na dobrih 1,6 odstotka, odstotek pa naj bi se z leti še povečeval.
Obrambni minister Anton Grizold si želi razvoj slovenske vojske v smeri manjše, izurjene, učinkovite in ne predrage vojske, ter celotnega obrambnega sistema. Takšen razvoj pa bi po ministrovih besedah v naslednjem desetletju zahteval tolikšna vlaganja, da lahko govorimo o okoli dveh odstotkih družbenega bruto proizvoda. "To potrebujemo za izvedbo vseh obrambnih reform, ki smo si jih sami zadali," je za 24 ur še zatrdil Grizold.
Z vladnim predlogom ukinitve vojaške obveznosti je očitno zadovoljna tudi opozicija, ki je prva načela razpravo o profesionalizaciji slovenske vojske in ki je predlagala veliko hitrejšo ukinitev obveznega služenja vojaškega roka.
Novi zakon o popolnjevanju slovenske vojske bo po napovedih prišel v vladno proceduro čez mesec dni, sprejet pa naj bi bil še v letošnjem letu.
