Minister za okolje Roko Žarnić želi, da se iz osnutka energetskega zakona črta 565. člen, ki bi dal možnost gradnje elektrarn na reki Soči. "Kot minister za okolje se osebno čutim odgovornega, da naredimo vse, da ta naš biser zaščitimo," je izpostavil Žarnić in poudaril, da člen posega v ustavno varovano naravno dediščino.

Žarnič je danes v Ljubljani izpostavil, da ga je neljubo presenetilo, da se je v osnutku energetskega zakona, kar z ministrstvom za okolje ni bilo usklajeno, pojavil 565. člen, ki da slutiti, da bi se v sedaj zaščitenem območju Soče lahko v prihodnosti pojavila želja po gradnji energetskih objektov. "Če bi bil ta člen sprejet, bi obstajala potencialna grožnja po gradnji elektrarn na Soči," je dejal Žarnić.

Omenjeni člen je treba po mnenju Žarnića iz osnutka zakona črtati, ker je z vidika ohranjanja naravne dediščine nesprejemljiv, nesistemski in neustaven. Žarnić meni, da je nesprejemljivo tudi to, da se o tem členu niso posvetovali z okoljskim ministrstvom.

565. člen brez obrazložitve in popolnoma nesistemsko ukinja zaščito reke Soče pred energetskimi posegi, katero je uveljavil zakon o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki leta 1976. Dodatno posega ta člen tudi v ustavno varovano naravno dediščino in ukinja status naravne vrednote, katerega ima reka Soča na podlagi zakona o ohranjanju narave, poudarjajo na okoljskem ministrstvu.

Zakon o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo so leta 1976 sprejeli, da bi zavarovali enkraten naravni pojav in ga ubranili pred velikimi energetskimi posegi, ki bi uničili njegove kvalitete. Na okoljskem ministrstvu opozarjajo, da je to območje zaradi tega ohranilo svojo naravno podobo in predstavlja še danes dobro ohranjen ekosistem ter je v slovenskem pa tudi mednarodnem pomenu izjemno. Ima vse naravovarstvene kvalitete in je zaradi tega tudi spoznano za naravno vrednoto državnega pomena.

Žarnić je obenem pojasnil, da bodo morali v bližnji prihodnosti urediti še nekatere nelogičnosti v območjih Nature 2000. "Kot bi nekdo s škarjami izrezal neka območja, ki bi po zdravi pameti sodila v Naturo. Očitno so bili v preteklosti še neki drugi kriteriji, ki so nekomu dali v roke te škarje," je dejal minister. Popravili bodo tudi druge nelogičnosti, na primer, ko se Natura 2000 pojavi sredi mestnega središča.

Da je treba 565. člen iz zakona črtati, menijo tudi v organizaciji Cipra in javnem zavodu Triglavski narodni park (TNP). V Cipri spominjajo, da v Sloveniji od leta 2004 velja Alpska konvencija, pogodba o varovanju Alp, ki vsebuje tudi protokol Energija.

Ta med drugim določa, da se pogodbenice zavezujejo, da bodo "varovale vodne režime v vodozaščitnih območjih za pitno vodo, zavarovanih območjih z njihovimi tamponskimi območji, varovanih območjih in območjih miru kot tudi v neokrnjenih območjih narave in krajine", poudarjajo v Cipri.

Določila omenjenega člena pa po oceni TNP predstavljajo "poskus popolnega razvrednotenja vzpostavljenega sistema ohranjanja narave v Sloveniji, pa tudi neupoštevanje ratificiranih mednarodnih naravovarstvenih sporazumov ter predpisov skupne evropske zakonodaje".

"Sprejetje energetskega zakona v predlagani obliki bi predstavljalo tudi kršenje ustavne obveznosti države za skrb za ohranjanje naravnega bogastva ter naravne in kulturne dediščine ter zagotavljanja skladnosti sprejetih zakonov in drugih predpisov z mednarodnimi pogodbami in s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava, obvezujočimi za državo," še poudarjajo v TNP.

Vodja poslanske skupine Zares Franco Juri se pridružuje vsem, ki nasprotujejo 565. členu v osnutku zakona, saj da je ta člen moč razumeti kot ukinitev zaščite reke Soče pred energetskimi posegi, zaščite, ki jo veleva zakon o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki iz leta 1976. "Soča je enkraten naravni in kulturni pojav v Sloveniji, zato ga zakon upravičeno ščiti kot ustavno varovano naravno dediščino že 35 let," je zapisal.

Juri pozdravlja stališče ministra za okolje in napoveduje, da si bo prizadeval za črtanje omenjenega člena in za nadaljnje varovanje reke Soče. Pričakuje sicer, da bo vlada na podlagi mnenja zainteresirane javnosti in ministra za okolje v DZ poslala že primerno popravljen zakonski predlog.