Slovencem primanjkuje vitamina D

Hudo pomanjkanje vitamina D lahko povzroči klasične skeletne in mišične zaplete (rahitis pri otrocih, osteomalacijo pri odraslih ter mišično oslabelost in telesno krhkost pri starejših), poveča tveganje za akutne okužbe, avtoimunske bolezni, razvoj osteoporoze, umrljivost za rakom in splošno umrljivost.

V novih slovenskih smernicah na NIJZ priporočajo dodajanje vitamina D v obliki zdravil ali prehranskih dopolnil izbranim ogroženim skupinam, ostalim zdravim prebivalcem Slovenije pa svetujejo jemanje vitamina D v razširjenem zimskem času. V eni od raziskav so denimo ugotovili, da ima pozimi kar okoli 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije pomanjkanje vitamina D, približno 40 odstotkov pa ima celo hudo pomanjkanje. Rezultati so skozi vse leto še slabši pri prebivalcih domov za starejše.

Posebej so izpostavljeni starejši, ki pretežno bivajo v zaprtih prostorih, pa nosečnice in doječe matere. "Odrasli Slovenci naj v razširjenem zimskem času (od oktobra do aprila) dodajajo vitamin D3 v odmerku 800–1000 E na dan, prebivalci starejši od 65 let pa 1000–2000 E. Prebivalci DSO in vsi tisti, ki med 10. in 16. uro pretežno bivajo v zaprtih prostorih, naj te odmerke prejemajo vse leto," opozarjajo na NIJZ.

Vitamin D je sicer najbolj učinkovit, če ga jemljemo vsak dan. Dodajanje vitamina D v velikih odmerkih na daljša časovna obdobja (enkrat na mesec ali celo na več mesecev) ni učinkovito in je lahko celo škodljivo. Največji še varen dnevni odmerek vitamina D je 4000 E za osebe, starejše od 11 let, 2000 E za tiste, stare od 1 do 11 let, in 1000 E za otroke v prvem letu starosti, dodajajo na NIJZ, medtem ko stroka predlaga tudi, da bi bila zdravila z vitaminom D na voljo v lekarnah v prosti prodaji.

"V obdobju podaljšane zime biosinteza vitamina D v človeški koži praktično ne poteka, zato so prebivalci v tem času skoraj v celoti odvisni od prehranskega vnosa oziroma dodajanja vitamina D," pravi prof. dr. Pravst, univ. dipl. kem. iz Inštituta za nutricionistiko.

Zadostna količina vitamina D je izjemno pomembna tudi pri otrocih in mladostnikih, ki v času rasti pridobivajo največ kostne mase, hkrati pa se razvija tudi imunski sistem. "Zadostna preskrbljenost z vitaminom D v tem času prispeva k zdravim kostem in boljšemu delovanju imunskega sistema. Pediatrinje in pediatri priporočamo dodajanje vitamina D vsem otrokom in mladostnikom tudi po dopolnjenem prvem letu starosti, najmanj od začetka oktobra do konca aprila. Najbolje je, da se vitamin D predpiše kot zdravilo na recept, saj je tako zagotovljena kakovost preparata," svetujeta doc. dr. Šmigoc Schweiger, dr. med., spec. ped. in prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., spec. ped., spec. klin. farmakol.

Hudo pomanjkanje vitamina D je tudi pri nosečnicah v Sloveniji. "Dodajanje vitamina D zmanjša tveganja za preeklampsijo, nosečnostno sladkorno bolezen in prezgodnji porod ter boljše izide pri novorojencih, učinki so ugodnejši z odmerki, večjimi od 600 IE. Čeprav prepričljivi podatki o optimalnem dnevnem odmerku vitamina D niso na voljo, priporočamo, da ženske pred načrtovano nosečnostjo, med njo in v času dojenja jemljejo 800–1000 IE vitamina D, ženske s čezmerno telesno maso ter debelostjo pa dvojne odmerke (1600–2000 IE). Največji še dovoljeni dnevni odmerek je 4000 IE in ne predstavlja tveganj za nosečnico ali plod," je pojasnil doc. dr. Andraž Dovnik, dr. med., spec. gin. in por.

Z dodajanjem vitamina D lahko zmanjšamo pojavnost zlomov kolka, mišično slabost in pogostost padcev pri stanovalcih DSO. Za izračun so pri NIJZ uporabili podatke, da v DSO biva okrog 18.000 prebivalcev. "Izračunali smo strošek dodajanja vitamina D vsem prebivalcem DSO, ki bi bil 410.000 € za 18 mesecev. V tem času bi se pojavnost zloma kolka zmanjšala za 43 odstotkov, kar bi zmanjšalo stroške zdravljenja zloma kolka za 700.000–1.000.000 evrov. Po odštetju stroška za vitamin D je prihranek zavarovalnice v 18 mesecih 370.000–630.000 evrov zgolj zaradi manj zlomov kolka," navajajo na NIJZ. Upoštevati je treba še dodatne stroške dražje oskrbe poškodovanih in poslabšanje drugih bolezni.

"Predvidevamo, da bo stroške predpisovanja vitamina D vsaj otrokom, nosečnicam, doječim materam in prebivalcem domov starejših občanov (DSO) krila zavarovalnica (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije – ZZZS)," je ob predstavitvi novih smernic povedala prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. int. med., endokrinologinja.

Smernice se med državami sicer razlikujejo tudi zaradi geografske lege in s tem povezane moči UV-sevanja, ki pomembno vplivata na naravno sintezo vitamina D pri človeku, pojasnjujejo na NIJZ.

"S skrbjo za javno zdravje smo združili znanje medicine, prehrane, farmacije, laboratorijske diagnostike, javnega zdravja in okoljskih znanosti ter pripravili jasna, na dokazih utemeljena priporočila," je ob predstavitvi smernic dejal strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, prim. prof. dr. Ivan Eržen in dodal, da bodo smernice pomembno orodje tudi za enotno klinično prakso.

Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. int. med., endokrinologinja je povedala, da vitamin D uravnava presnovo kalcija in fosfata, ki je nujen za normalno rast in obnovo kosti ter delovanje mišic. Zadostna preskrbljenost z vitaminom D pa zmanjšuje tudi pojavnost avtoimunskih bolezni, akutnih okužb dihal, verjetno dodajanje vitamina D lahko zmanjša umrljivost bolnikov z nekaterimi vrstami raka, dokazano zmanjša pojavnost sladkorne bolezni pri osebah z visokim tveganjem zanjo (osebah s prediabetesom) in nekoliko zmanjša splošno umrljivost, so zapisali na NIJZ.