Od 1. novembra dosmrtna zaporna kazen

Poslanci so vnovič potrdili Kazenski zakonik, na katerega so državni svetniki izglasovali veto, naletel pa je tudi na neodobravanje stroke. Zakon med drugim uvaja dosmrtno zaporno kazen za najhujše zločine in register pedofilov. Na ministrstvu za pravosodje zagotavljajo, da prinaša tudi učinkovitejši boj zoper spolno zlorabo mladoletnikov, kot kaznivo dejanje pa opredeljuje tudi zahtevo delodajalca, da ženska, ki jo zaposli, ne sme zanositi. Novi kazenski zakonik bo začel veljati 1. novembra.

Že pred glasovanjem so napovedali, da bodo zakonik bodo predvidoma podprli v koalicijskih SDS, NSi in SLS ter v opozicijski SNS. Kritiki pa še vedno opozarajo na posledice reforme.

Kot je uvodoma pojasnil državni svetnik Mihael Jenčič, DS ni izglasoval veta zaradi tega, ker uvaja register pedofilov, podaljšuje zastaralne roke ali uvaja dosmrtni zapor, temveč ker ocenjuje, da novi kazenski zakonik predstavlja nepotrebno in nedogovorjeno reformo kazenskega prava.

Državni svetnik je opozoril na mnenje pravne stroke o spornosti zakonskih določb, poleg tega pa predlagatelj ni pojasnil, zakaj so takšne spremembe v splošnem delu zakonika sploh potrebne.

Predlagatelji zakonika očitke državnega sveta zavračajo, saj po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Roberta Marolta temeljijo na pavšalnih navedbah. Kot pravi Marolt, je novi kazenski zakonik moderen, ustrezen in bistveno boljši od veljavnega. Zakonik po njegovih besedah sledi trem pomembnim ciljem, in sicer boju proti korupciji, bistveno večji zaščiti delavcev ter zaščiti oseb, mlajših od 15 let. Marolt še dodaja, da so se pri pripravi splošnega dela zakonika zgledovali po zakonikih Nemčije, Avstrije in Finske.

Mnenju vlade pritrjujejo v koalicijskih SDS, NSi in SLS pa tudi opozicijski SNS, kjer napovedujejo, da bodo predlog znova podprli. Po mnenju Draga Korena (NSi) je nov kazenski zakonik dober in potreben, njegova priprava pa je potekala mnogo let. Glede nasprotovanja stroke meni, da je normalno, da obstajajo nesoglasja. Ne pristaja niti na argument, da ni izoblikovane sodne prakse.

Tudi v SLS bodo kazenski zakonik znova podprli, napoveduje Marjan Drofenik. Tudi v SNS bodo ob ponovnem glasovanju zakonik podprli, saj po mnenju Zmaga Jelinčiča "potrebujemo več reda". Po mnenju Branka Grimsa (SDS) bodo tisti, ki bodo glasovali proti zakoniku, dokazali, "da jim je prav malo mar za zaščito zaposlenih, da jim je prav malo mar za to, da se bodočim mladim materam grobo posega v njihove temeljne človekove pravice, da jim je prav malo mar za zaščito naših najmlajših otrok in da jim je prav malo mar za učinkovit boj proti korupciji." Zato bo današnje glasovanje "trenutek resnice za Slovenijo", še pravi Grims.

Zakon gre v napačno smer

Vodja poslancev SD Miran Potrč na takšne očitke odgovarja, da se "toliko nerazumevanja, zavestnega zavajanja, sprenevedanja in demagogije, kot je bilo izrečenega ob sprejemanju KZ, v državnem zboru redko sliši". Po mnenju Aleša Guliča (LDS) gre zakonik v represivno smer, predvsem v splošnem delu. Moti ga tudi, da se v javnosti ni govorilo o splošnem delu zakonika, ki je veliko bolj sporen, pač pa so bili vsi žarometi usmerjeni v register pedofilov in dosmrtni zapor. Stvari, ki so sprejemljive, bi se po njegovem mnenju dalo urediti z novelo, ne pa s tako rigoroznimi posegi.

Poslanka Zares Majda Širca je prepričana, da kazenski zakonik prinaša radikalno in presežno normiranje, ki bo še povečalo sodne zaostanke. 1. novembra, ko naj bi zakonik začel veljati, bo po njenem mnenju prišlo do kolapsa, saj ne bo nihče pripravljen na tako velike spremembe in bo vse sodstvo v velikih težavah. Poslanka še opozarja, da so številne rešitve v zakonu nekonsistentne in sporne. DeSUS je edina koalicijska poslanska skupina, ki zakonika ne bo podprla, napoveduje Vili Rezman. Poslanci Lipe v dosedanjih obravnavah kazenskega zakonika niso podpirali, po besedah Boštjana Zagorca pa so pri njegovi končni obliki poskušali tvorno sodelovati.

Za zakon potrebna večina

Za potrditev novega kazenskega zakonika ter novele zakona obeh zakonov mora glasovati večina vseh poslancev, torej najmanj 46. DZ je kazenski zakonik sprejel 24. aprila, zanj pa je – ob obstrukciji poslancev SD, LDS, Zares in Lipe – glasovalo 47 poslank in poslancev. Novelo zakona o odvetništvu pa je podprlo 41 poslancev, 12 jih je bilo proti, obravnavo pa so obstruirali poslanci LDS in Lipe. Odložilni veto na obe zakonski besedili je državni svet sprejel 29. aprila.

Državni svetniki so veto na kazenski zakonik izglasovali, ker so menili, da je bil sprejet brez soglasja pravne stroke, to je tožilcev, sodnikov in odvetnikov ter drugih strokovnjakov s tega področja. Prav tako po njihovih navedbah pri sprejemu zakonika ni bilo "izkazano, da bi k tako obsežnim spremembam kazenske materialne zakonodaje svoj konsenz naklonila tudi širša javnost". Zakonik po njihovem mnenju predstavlja tudi usmeritev kaznovalne politike v avtoritarno in represivno smer.

Med razlogi za sprejem veta na novelo zakona o odvetništvu pa so navajali, da je bila novela sprejeta v nasprotju z ustavno določbo 137. člena ustave, ki govori o samostojnosti in neodvisnosti odvetniškega poklica. Prav tako naj bi bila v nasprotju s 47. členom ustave, ki govori o svobodi gospodarske pobude. V nasprotju pa naj bi bila tudi s konkurenčnim pravom EU.

Matični odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje se je do obeh predlogov že opredelil, za pozitivno mnenje o zakonskih besedilih pa je članom odbora v obeh primerih zmanjkal en glas.

Šturm: Dobro pripravljen predlog zakona

Minister za pravosodje Lovro Šturm je dejal, da se zakonik ni sprejemal v naglici, saj besedilo temelji na ugotovitvah in predlogih več kot desetletje trajajočih razprav. Zakon je bil v medresorskem usklajevanju in javni obravnavi dlje, kot so običajno drugi zakoni, še pravi Šturm.

Državni svetniki so na zadnji seji omenjenemu zakoniku očitali tudi, da predstavlja usmeritev kaznovalne politike v avtoritarno in represivno smer. Tudi te navedbe je Šturm zavrnil. Pravi namreč, da zakonik sledi ideji o možni rehabilitaciji storilcev in omogoča prestajanje kazni z družbeno koristnim delom.

Novela zakona o odvetništvu po mnenju svetnikov napačno ureja tudi vprašanje disciplinskih postopkov, ki jih lahko zoper odvetnike vložijo njihovi klienti. Novela namreč po njegovih besedah predvideva, da se lahko klient pritoži na disciplinsko komisijo, katere večino članov pa ne imenuje odvetniška zbornica, ampak sodniški svet in drugi organi. S tem po njegovih besedah zbornica izgublja svojo samostojnost. Prav tako po njegovih besedah novela odvetnikom ne odvzema večine pri odločanju o disciplinskih zadevah. Kot je dejal, imajo odvetniki na prvi in drugi stopnji odločanja v disciplinskih postopkih še vedno večino.