'Ne delamo s škatlami ali s kovino, delamo z ljudmi'

Razmere v primarnem zdravstvu je treba urediti, da bo poklic znova privlačen za mlade, pravijo tudi ptujski družinski zdravniki. Mladi se namreč za družinsko medicino vse redkeje odločajo, hkrati pa tisti, ki so že vključeni v sistem, zaradi izgorelosti odhajajo.

Družinska zdravnica v Zdravstvenem domu Ptuj Mojca Žerdin ima samo svojih pacientov kar 1.600. Ko zaradi pomanjkanja zdravnikov dela v dveh ambulantah, pa se število povzpne tudi do 3.000. Ali drugače: dnevno pregleda do 80 ljudi. "To ni več družinska medicina. To ni to, kar mi znamo, za kar smo se učili. Res je hudo," pravi Žerdinova. Poudarja, da so razmere in pogoji dela neživljenjski tako za zdravnike kot bolnike.

"Mi ne delamo s škatlami, mi ne delamo s kovino, mi delamo z ljudmi ... In ne moremo 'štancat' ljudi. Zahtevamo predvsem upoštevanje standardov in normativov. To pomeni 1.895 glavarinskih količnikov," je jasna zdravnica.

Poleg tega pa zahtevajo še prenos pristojnosti za urejanje bolniškega staleža nosečnic na lečeče ginekologe, urejanje dolgotrajnih odsotnosti na specialiste medicine dela, urejanje pravic o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na zdravnike Zpiza. "In če se s 1. junijem ne bo nič spremenilo, takrat dejansko damo odpoved. In potem imamo dva meseca odpovedni rok. Se pravi, avgusta bi se za to regijo zgodilo to, da pač ne bi bilo zdravnikov," pravi zdravnica. 

Če bi se to zgodilo, bi v nemilosti ostalo 13.000 pacientov. Ob takšnih izpovedih pa sploh ne čudi, da med mladimi zdravniki ni interesa za specializacijo družinske medicine.

"Pred šestimi leti smo sprejeli na specializacijo novih 120 specializantov, potem je v naslednjih treh letih število upadlo, jih je bilo tam okoli 60-70. Res hud upad pa je bil lansko leto, prijavilo se jih je vsega skupaj 23," je potrdil Marko Kolšek, koordinator specializacij družinske medicine pri Zdravniški zbornici (ZZS). 

K temu je po besedah Kolška pripomogel tudi nov način razpisovanja speacilizacij, po katerem bi zdravnike razporedili tja, kjer jih manjka in ne tja, kjer bi želeli delati. Pa strah pred nespretno odločitvijo politike o denarnem kaznovanju zdravnikov, ki bi neustrezno napotovali na specialistične preglede. "Mlad človek razmisli, zakaj bi delal nekaj, za kar vem, da ne bom mogel delati tako, kot sem se naučil in hkrati nosim odgovornost za vse to," je poudaril Kolšek. 

V praksi pa prav zaradi preobremenjenjenosti mnoge volja do opravljanja tega poklica mine že med specializacijo, nespodbudna sporočila pa nato prenašajo na mlajše kolege, ki se zanj še odločajo.