"Volilnega molka ni več!" Takole smo pred skoraj desetletjem poročali o odločitvi vrhovnega sodišča, ki je odpravilo prepoved javne volilne propagande za državljane. Stroga pravila pa so se do danes obdržala za politične akterje – 24 ur pred ljudskim izrekanjem jim je prepovedano plakatirati, organizirati politične shode oziroma poskušati kako drugače vplivati na volilno izbiro ljudi.
A to kršiteljev ne ustavlja. Statistika z zadnjih parlamentarnih volitev: 600 domnevnih nepravilnosti, 90 sproženih postopkov in samo 16 opominov ali glob. Ker da nimamo učinkovitega orodja proti kršitvam, bi volilni molk predsednik vlade Robert Golob ukinil. "Zadnje čase smo širom Evrope, ne samo v Sloveniji, priča temu, da so se desni populisti zelo dobro organizirali na družbenih omrežjih, kjer širijo ne samo neresnice, ampak sistematično kršijo ravno volilni molk," pravi.
Ukinitvi so načelno naklonjeni tudi v SDS, saj menijo, da molk ne prinaša dodane vrednosti. Pa razpoloženje drugod? V Levici se sprašujejo, ali to ne bi prineslo še več tveganj, saj da bi lahko odprla prostor za pritiske na volivce, denimo z nagovarjanji tik pred volišči. "Takšne spremembe se ne delajo v zadnjem letu mandata. Za to bo še veliko časa po volitvah, ko bo nastopil nov mandat. Glavno vodilo pri teh pogovorih pa mora biti, kako ohraniti varne in dostopne volitve," meni podpredsednik SD Luka Goršek. Po besedah poslanke Gibanja Svoboda Lucije Tacer Perlin pa je najpomembneje, da pravila veljajo enako za vse. "In če vidimo da se sistematično kršijo, je gotovo naša dolžnost, tudi če je to proti koncu tega mandata, da zagotovimo enaka pravila za vse tiste, ki bodo kandidirali." Kot pravijo, bodo že jutri preverjali, ali podpora takšnemu predlogu sploh obstaja.
Logarjevi Demokrati pa bi za več demokratičnosti volitev uvedli možnost e-glasovanja. O tem bi se najprej posvetovali na referendumu. "Smo v digitalni dobi, nekatere države to že imajo in se je izkazalo za dober primer. Danes govoriti, ob tem, ko svoje osebne podatke dajemo na medmrežje, da z varno mrežo na državni ravni ni možno zagotoviti varnega ekosistema za volitve, je približno tako kot pred stotimi leti govoriti o tem, zakaj ženske ne morejo voliti," je prepričan Anže Logar.
Tako odgovarjajo na zadržanost Državne volilne komisije, kjer pravijo, da je pot do zaupanja vrednega sistema dolga.
Kot prevelik zalogaj do marčevskega volilnega dne pa tam ocenjujejo še predlog iz opozicije, da bi na ravni države poenotili številke kandidatnih list. "Danes se ljudje vozijo iz enega konca Slovenije v drugega, medtem vidijo različne plakate, ki nagovarjajo volivce – in na Gorenjskem bo številka za neko listo 1, ko bo šel na drug konec Slovenije, bo druga številka. In ljudje so zmedeni," je prepričana poslanka SDS Anja Bah Žibert.
SDS je ta predlog vložila skupaj z NSi, kjer so se komentarja na vse volilne teme danes vzdržali.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.