Smo pripravljeni na novo gripo?

''Po projekcijah WHO je možno, da bi v primeru hujše epidemije nove gripe v Sloveniji zbolelo od 25 do 40 odstotkov ljudi. Kakšna bo v resnici obolevnost, bo odvisno od učinkovitosti in dostopnosti cepljenja, od lastnosti samega virusa in od dejavnikov, ki sami po sebi niso dobro razumljeni," je dejala Tatjana L. Zupanc z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki sicer upa, da bo intenziteta epidemije manjša. Ob tem je izpostavila, da se moramo zavedati, da bo obenem krožil tudi virus sezonske gripe.

Smrtnost pri okužbi z virusom nove gripe je manj kot odstotek, podobno velja tudi za potrebe po hospitalizaciji. Vsaj petina hospitaliziranih pa potrebuje intenzivno terapijo. Po mnenju Zupančeve to ni več zanemarljiva številka, če je obolevnost velika. "Bolj natančne ocene bo možno podati, ko bo dokončno jasna situacija na južni polobli, kjer trenutno epidemija še poteka."

Zdravstveni delavci se bodo za cepljenje odločili sami

Klinični center se po njenih besedah intenzivno pripravlja na epidemijo gripe že od začetka pojava nove gripe. Po njenem mnenju je treba natančno opredeliti strukturo delovanja, zagotoviti materialne in kadrovske pogoje, obenem pa zagotoviti funkcioniranje nujno potrebnih zdravstvenih aktivnosti za druge bolnike. Tako pripravljajo načrt aktiviranja posameznih oddelkov za potrebe epidemije. Pomemben del priprav je izobraževanje zaposlenih, ki je in še bo potekalo na številnih oddelkih in je bilo organizirano tudi za zdravnike ljubljanske regije. O pripravah bodo javnost obveščali po potrebi in sproti.

Na vprašanje, ali bo uvedeno obvezno cepljenje zdravnikov, je odgovorila, da cepljenje po zakonu o nalezljivih boleznih sedaj ni več obvezno za nobeno skupino prebivalstva in tudi zdravstveni delavci ga imajo pravico odkloniti. Vendar je opozorila, da bodo "vsekakor z ustreznimi akcijami spodbujali čim večjo precepljenost zdravstvenih delavcev v ljubljanskem kliničnem centru". Sicer predvideva, da bo kadrovska situacija zelo pereč problem, ki ga bodo, pravi, delno rešili s prerazporeditvijo kadrov, začasno ukinitvijo dopustov in drugih odsotnosti. V primeru res hudih problemov pa se nameravajo obrniti po pomoč tudi na medicinsko fakulteto in visoko zdravstveno šolo ter na upokojene zdravstvene delavce.

Opozorila je tudi, da je zbujanje panike nepotrebno in nekonstruktivno. Njihova dolžnost je, da se po najboljših močeh pripravijo na situacijo, o kateri vemo le malo in ki je le plod statističnih projekcij, čeprav temelji na nekaterih zgodovinskih dejstvih. "Večina sedaj zaposlenih se s pravo epidemijo gripe v svojem delovnem obdobju ni srečala. Poleg zdravstva morajo z bližajočo epidemijo računati tudi druge dejavnosti skupnega pomena in se ustrezno pripraviti," je še povedala.