Slovenija

Meteorologi opozarjajo

Ljubljana, 25. 06. 2009 19.38 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

V Slovenskem meteorološkem društvu so zelo zaskrbljeni nad slogom razprav v medijih v zvezi z letalsko obrambo pred točo.

Kot učinkovita zaščita pred točo se je, tako v društvu, izkazala zaščita z mrežami proti toči. Vsi posevki v Sloveniji ne morejo biti pokriti z mrežami, zato je po navedbah društva smiselno zavarovanje posevkov in nepremičnin na najbolj ogroženih območjih. Država pri tem že pomaga s subvencijami kmetom za zavarovanje pridelkov proti toči v višini 50 odstotkov in po oceni društva je nerazumljivo, da ta sredstva ostajajo neporabljena.

V Slovenskem meteorološkem društvu so zelo zaskrbljeni nad slogom razprav v medijih v zvezi z letalsko obrambo pred točo. "Posebej bi radi poudarili, da nikakor nismo proti poskusom in raziskovanju, saj je to temelj vsakega naravoslovja. Smo pa proti zavajanju in zbujanju nerealnih pričakovanj," je v sporočilu za javnost zapisalo društvo.

Obramba pred točo s posipanjem oblakov z zaledenitvenimi jedri se je po navedbah društva začela v 60. letih 20. stoletja v tedanji Sovjetski zvezi. Čeprav je hipoteza o obrambi pred točo temeljila na nedokazanih fizikalnih domnevah, je bila za tiste čase tehnično dobro zasnovana, saj je temeljila na uporabi radarjev in talno proženih raket.

Letalo za boj proti toči
Letalo za boj proti toči FOTO: Jani Dolinšek
Toča
Toča FOTO: Mojca Halabarec

Zaradi domnevno dobrih rezultatov se je obramba po sovjetski metodi kmalu razširila v več vzhodnoevropskih držav in v 70. letih tudi v Jugoslavijo ter Slovenijo. Obramba je sprva potekala v okolici Maribora s predelanim vojaškim radarjem kratkega dosega, kasneje pa se je razširila nad celotno vzhodno in osrednjo Slovenijo. Tehnično infrastrukturo obrambe je financiral državni proračun, prav tako izvajanje strokovnih nalog v okviru tedanjega Hidrometeorološkega zavoda.

Drugod po svetu se državna obramba z raketami zaradi relativno gostega zračnega prometa ni prijela. Pojavilo pa se je bolj ali manj privatno branjenje na več manjših območjih in sicer z uporabo talnih generatorjev in/ali letal. Hkrati so izkušnje začele kazati, da obramba morda le ni tako učinkovita, kot se je dotlej mislilo. Zato je bilo narejenih več poskusov, ki so dali v glavnem negativne rezultate.

Leta 1989 je bila tudi v Sloveniji izdelana študija o uspešnosti obrambe. Analiza podatkov je pokazala, da obramba ni statistično značilno vplivala na količino padavin iz nevihtnih oblakov, niti na število dni s točo na meteoroloških postajah. Sicer opaženo zmanjšanje kmetijske škode na določenih delih branjenega ozemlja tudi ni bilo statistično značilno, poudarjajo v Slovenskem meteorološkem društvu.

Stališče Svetovne meteorološke organizacije o uspešnosti obrambe pred točo najbolje ponazarja izjava njenega generalnega sekretarja Michela Jarroudja, ki pravi, da je obramba pred točo pomemben problem, saj se z njim ukvarjajo številne države, članice orgaznizacije. Izvedenih je bilo več projektov obrambe pred točo, organizirani so bili številni strokovni sestanki, pa vendar niso našli jasnega odgovora.

Uničene poljščine
Uničene poljščine FOTO: Miha Halas
Z izjavami, predvsem politikov, ko ne upoštevajo strokovnih stališč, se meteorologi nikakor ne morejo strinjati. To pomeni zavajanje ljudi, predvsem tistih v stiski, ki jim je toča uničila pridelek. "Zaenkrat si je potrebno natočiti čistega vina in sprejeti dejstvo, da trenutno ne poznamo uspešne metode za aktivno obrambo pred točo. Znanstveniki se po vsem svetu spopadajo s tem problemom, kljub temu pa ni videti, da bi ga kmalu rešili," so še zapisali v društvu.

Na podlagi rezultatov znanstveno-podprtih poskusov, pa tudi nekaterih povsem negativnih izkušenj v nekaterih operativno zasnovanih projektih, so širokopotezne državne obrambe sredi 90. let po pisanju društva začele odmirati. Takrat je bila raketna obramba ukinjena tudi v Sloveniji.

Danes imajo aktivno, državno-meteorološko podprto obrambo v Evropi le še na Hrvaškem, kjer jo tudi ukinjajo, in v Srbiji. Branjenje, v glavnem z letali, pa tudi s talnimi generatorji, je večinoma prepuščeno zasebni pobudi in omejeno na majhna območja. Značilen zgled za to sta Avstrija in Grčija, kjer letalsko obrambo izvajajo v okolici Gradca in Kremsa v Avstriji, oziroma Soluna v Grčiji.

"Nikakor pa ne gre za vsedržavne projekte širših razsežnosti," poudarjajo v društvu in opozarjajo, da so neupravičena in finančno neodgovorna vsa politična prizadevanja, da bi v Sloveniji z državnim denarjem uvedli operativno obrambo z letali ali kakšnim drugim sredstvom za vnos reagenta v oblake, saj taka obramba po mnenju društva za zdaj nima strokovno-znanstvene podpore.

  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA

KOMENTARJI (44)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Tonček Balonček
26. 06. 2009 14.12
Če že ne drugega, naj naročijo ene par "neodvisnih štuij" in organizirajo strokovne ekskurzije po svetu!Mogoče alhko predelajo falcona. Če ej dober za prevoz ranjencev, bi lahko vanj naložili tudi sode z jodidom?!
Leandra
26. 06. 2009 10.00
Tisti, ki bo prevzel, zaščito kmetijskih pridellkov proti toči mora podpisati pogodbo,o da v primeru, ko bo obramba vzpostavljena škodo, ki bi nastala zaradi toče pokrije iz lastnega žepa.. Bomo iz prve roke takpj izvedeli ali je učinkovito ali ne..??? In z samo tistim se naj podpiše koncesija.
Peter Kralj 1
26. 06. 2009 09.56
Fantje (in pred tem tudi dekleta, da ne bo zamere), malo ste dolgočasni in filozofsko nastrojeni. Vljudno prosim, da "Stroka" iz univerz in Ministrstva za Kmetijstvo (kot je pred kratkim dejal sam velecenjeni minister v Prekmurju) PROUČI PROBLEMATIKO, ZASTAVI RAZISKOVALNO NALOGO, IN JO IZVEDE (kar običajno traja nekje okoli 5 let, vi pa med tem pridno kupujte gensko spremenjeno hrano v naših, slovenskih, trgovinah. Nadaljno razpravo pa nadaljujemo po razgrnitvi najnovejše študije, ki bo v zaključku navedla, da stroka ni enotna, in da bo potrebno raziskave nadaljevati .......
homer99
26. 06. 2009 09.11
Kak nateg. Privat avionsko društvo si je zgleda našlo svojo nišo, s tem ko obupanim kmetom obljublja čudežno odrešenje. Z svojimi avioni bodo posipali in služili mastne denarce, efekta ne bo, plačevali to neumnost pa bomo mi - vsi ostali davkoplačevalci, ki od tega tako ali tako ne bi imeli nobene koristi. Najboljše, da plačamo mastne denarce še nekomu, ki nas bo obvaroval še proti poplavam, zmrzaljo, sušo, naraslim morjem in močnim vetrom. Že odpiram svojo firmo....
Ervin ? Šiljegovic
26. 06. 2009 08.45
toca toca samo toca pada to sploh ni poletje to je bolj jesen al pa zima
perlhelp
26. 06. 2009 08.17
Naravnost smešne poteze. Isto kot bi hoteli premakniti smer vrtenja zemlje. Samo zmanjšat svinjarijo in emisije to pa ne...
timitadej
26. 06. 2009 07.41
Kaj nam bo še eno letalo saj imamo pilatuse,pa falkona,patrije naš se pa nič ne znajdejo.
rci2950
26. 06. 2009 06.01
Se spomnim še časov, ko je dedek doma postavljal pred nevihto lansirno rampo, na njo pa rakete, katere sem še jaz pomagal nosit. pa njegova vsakodnevna javljanja po radijski postaji. Je bla pa stvar resna, ko je zaradi okvare rakete skoraj padla na hišo. So bli pa primeri, ko je dejansko prišlo do požarov zaradi teh raket....
Underwerse
26. 06. 2009 03.21
toca je nadloga za ns ja . Mi pa nadloga zemlji . Stavm ce bote izklopl klime pa mal vec pes hodil da bo tud ksna ledena kocka mn dol padla ! ... mah ne hec hec jst obcudujem moc narave hh vec toce pa strel bl sm veseu !
TheSmartHead
26. 06. 2009 02.37
"kaj je pa narobe z mrežo? saj je ni tako težko narediti." Naj poljščine že daš mrežo, kaj pa na streho od hiše, pa avto, itd...?!
Logic Popeye
26. 06. 2009 02.33
kaj je pa narobe z mrežo? saj je ni tako težko narediti.
mark99
26. 06. 2009 02.08
naj pada toča, sm ne po moji ganđi...;)
porco_ladro
26. 06. 2009 00.36
Niniie 25.06.2009, 23:15 ima prav, poljedeljstvo je postalo industrija in ne potrebuje nikakršnega crkljanja s strani države.
Xit
25. 06. 2009 23.55
Meteorolog je rekel politiku "Le čevlje sodi naj kopitar!" Kaj potem politikom sploh ostane :-) Je to morda upostošenje proračuna.
Pijanša
25. 06. 2009 23.54
Toča nas bo zrukala samo dok prijejo ejlijeni to ni kurrca janezovega vredno
Niniie
25. 06. 2009 23.15
dragi moji... splošno znano je, da na Gradcem in Zagrebom posipavajo proti toči. to pomeni, da s tem nikakor ne razbijejo toče do te mere, da bi na tla padal dež, ampak vso zadevo (točo) preženejo nekam drugam. v zadnjem času se je pokazalo, da se zadeva (na žalost) ustavi v Prekmurju. od naših sosedov ni ni lepo, da to počno, ampak... 1.) ne vem, zakaj vsi (ampak res vsi) tarnate nad to točo, saj v primeru, da imate svojo latnino (avto, hiša, poljščine, vinogradi,...) zavarovane, lahko dobite odlično odškodnino (res da nov audi ali pa bmw - da ne govorimo o Mercedesih in še prestižnejših znamkah - ne bo več nikoli isti), 2.) vse ostalo (poljščine, hiše, vinogradi,...) pa zavarujte in dobili boste lepe odškodnine od zavarovalnic, da ne govorim o tem, da vam sploh ne bo treba pobirat pridelkov... vsi bi nekaj jamrali, da bi pa se kdo prilagodil, pa ne!! tudi prav. tisti še naprej jamrajte! jaz sem svojo lastnino lepo zavaroval in že tretje leto zapored lepo kasiram. ostali pa še naprej tarnajte... pa da ne bi navsezadnje kdo mislil, da delam za katero zavarovalnic, naj vam dam še nasvet: preden boste svoje premoženje zavarovali, se pozanimajte, katera zavarovalnica je za te zadeve najprimernejša. ne jamrat!! prilagodite se razmeram!
abeceda123
25. 06. 2009 23.15
pahorju se niti ne da razmišljat o tako primitivnih stvareh, prav ima , je resnićno bolje, da skrbi zase, ker vse bolj slabo izgleda.
Klampfman
25. 06. 2009 23.05
Brez skrbi, nas velesposobni premier Borat Pahorček bo uvedel POSEBNO KOMISIJO, ki bo preučila obrambo proti toči!! (beri: 10 SD-jevcev bo 3 leta delalo nič iz cuzlalo davkoplačevalski denar")
mad-max
25. 06. 2009 23.04
nekdo mi je rekel da te rakete oziroma prah ali kaj že je škoduje naravi. zdaj pa nevem ali to drži?
cecyka
25. 06. 2009 22.47
uni k vm fali u glavi sam nastavt se toči..naravna terapija:-P