V sindikatu zato nasprotujejo nižjim nadomestilom za bolniško odsotnost z dela po mesecu dni. Prepričani so, da namišljeni bolniki bolniško izrabljajo le v prvem mesecu, ko gre ta tako ali tako na stroške delodajalca.
Napovedana zdravstvena reforma predvideva, da se po mesecu dni bolniške nadomestilo zniža na 80 odsotkov za poškodbe pri delu, na 70 oziroma 60 za poškodbe izven dela in zdravljenje v bolnišnici ali zdravilišču, na 50 odstotkov pa za poškodbe pri adrenalinskih športih. Tisti, ki bodo na bolniški dlje kot 21 mesecev, bodo ob službo. “Mi vztrajamo na tem, da naj država vzpostavi mehanizem nadzora. Kaznuje naj tiste, ki zlorabljajo bolniško odsotnost, seveda pa ne moremo dvakrat kaznovati tistih, ki so resno bolni in tistih, ki so na daljših rehabilitacijah,” pravi Nevenka Lekše iz Sindikata zdravstva in sociale.
Sindikati vztrajajo tudi pri tem, da bi namesto enega zakona, in sicer Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, sprejeli tri. Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju bi urejal pravice iz obveznega zavarovanja, Zakon o dopolnilnem zavarovanju dodatna in prostovoljna zavarovanja, Zakon o izravnalnih shemah pa sheme. “Kaj od tega je predlagatelj upošteval, bomo izvedeli v torek, ko se bo delovna skupina ponovno sestala in ko bomo videli, ali so bile pripombe upoštevane in v kakšni meri,” dodaja Lekšetova.
Na zdravstvenem ministrstvu do nadaljnjega ne dajejo izjav. V pisnem sporočilu so zapisali le, da so se na četrtkovem sestanku dogovorili o načinu dela in obravnavi zakona v dveh delih. O pripombah sindikatov, o sami vsebini reforme in o tem, ali bodo v torek, ko bodo spet sedli za skupno mizo, uspeli doseči soglasje, pa nič.
