Samo en klik na povezavo v nenavadnem elektronskem sporočilu je dovolj, da v računalnik spustite virus, ki okuži cel sistem in postanete žrtev hekerskega napada. Največkrat napadalci želijo finančno korist. "Pri organiziranemu kriminalu so to ali odkupnine ali pridobiti dostop do vaših podatkov, gesel, da lahko pridejo do bančnega računa in mogoče tudi sredstev podjetja ali intelektualne lastnine v podjetju," pojasnjuje Gorazd Božič iz Si-Certa.
In če so bila v preteklosti tarče največkrat manjša in srednje velika podjetja, zdaj ciljajo na večja. Od njih lahko namreč zahtevajo višje odkupnine. Kaj lahko storimo po napadu? "Ali čim prej obnoviti poslovanje, ali dobiti podatke nazaj - to je odvisno tudi od tega, s čim se podjetje ukvarja in kakšno presojo bo naredilo. Vemo, da se podjetja tudi pogajajo z izsiljevalci in včasih ni druge možnosti, kakor dešifrirni ključ. Če so podatki tako dragoceni oz. je škoda tako velika," odgovarja Božič.
Izslediti hekerje je običajno težko. Predvsem zato, ker znajo skriti svoj izvor. Drugi problem pa je, da delujejo iz držav, kjer ni mednarodnega sodelovanja pri pregonu takšnega kriminala - kot recimo iz področja Ruske federacije. "Medtem pa goljufije, kot so nigerijske prevare, izvirajo iz podsaharske Afrike," dodaja in pojasnjuje, da sodelovanja tamkajšnjih oblasti s policijami zahodnega sveta ni.
Da do napadov ne bi prišlo, je dovolj že, da smo pozorni, kaj klikamo, pa pravi etični heker Milan Gabor, ki ga podjetje lahko najame, da ugotovi, kje je podjetje ranljivo. "Imamo dovoljenje za izvajanje t.i. simuliranj vdorov v sisteme preverjanja aplikacij, preverjanja tudi, kako se ljudje odzovejo," pojasnjuje.
Na leto v Slovenskem odzivnem centru za kibernetsko varnost obravnavajo približno 3000 napadov. Letos jih bo po napovedih vsaj 300 več. Nanje se lahko obrne vsak, ki je žrtev napada. "Ugotovimo za kaj gre, da lahko opravimo analize in podamo ustrezne nasvete," pravi Božič.
In zakaj je bilo kibernetskih napadov več ravno v času pred vojno? Rusi so že pred invazijo okužili na stotine računalnikov v ukrajinski državni upravi, razlaga Božič. Kar je bila le predpriprava na invazijo: "Zdaj pa imamo situacijo, kjer se te podporni napadi izvajajo tudi s strani hektivistov - ljudi, ki so bili znovačeni na obeh straneh za podporo kibernetskih napadov na eno ali drugo stran." Gre za politične aktiviste, ki imajo drugačen cilj. Ta torej ni denarni, ampak želijo pomagati izbrani strani. V primeru Ukrajine se je na njihovo stran postavila tudi skupina Anonymus.
