Smrad v osrčju Triglavskih jezer

Pogled na Dvojno jezero, ki leži na nadmorski višini 1685 metrov, ob njem pa stoji koča pri Triglavskih jezerih, je žalosten. ''Po obeh jezerih so se razširile alge, ki so najbolj vidne ob robovih. Vsenaokoli zaudarja, smrdi po gnilih algah,'' je šokiran gorski vodnik Stane Klemenc. ''Vsem je jasno, da je razlog onesnaženja oziroma sedanje razširjenosti alg koča pri Triglavskih jezerih. Če ne bomo takoj odstranili razloga za sedanje stanje, bo prišlo do onesnaženja Črnega jezera in nato še Bohinjskega. Onesnažena bo vsa pitna voda v Bohinju …'' Prepričan je, da morajo pristojni takoj ukrepati. ''Stroka ve, kaj mora storiti.''

Z vodo jim v koči ni treba varčevati

V Planinskem društvu Ljubljana-Matica, ki je lastnik koče pri Triglavskih jezerih, trdijo, da ne kršijo nobenega predpisa. In kdo bi moral sprejeti prepis, ki bi jih prisilil v izboljšanje razmer? Martin Šolar iz Javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) je pojasnil, da niso pristojni za izdajanje predpisov. ''Predpise izdaja Evropska unija in država Slovenija, lahko so tudi občinski odloki. Če imajo v koči vse po pravilih, lahko ugotovi inšpektorat. Ne oskrbnik koče, ne lastnik koče, ne jaz, samo inšpektor lahko ugotovi, ali je vse po predpisih,'' je poudaril. ''Koča ima greznico, ki je bila v osemdesetih letih, ko je bila narejena, sprejemljiva. V današnjem času pa poznamo druge rešitve, ki bi jih morali začeti uvajati. Težava je tudi, ker ima koča na voljo neomejene količine vode iz umetne zajezitve za njo, zato jih ne skrbi, koliko jo porabijo. Kolikor jo porabijo, jo seveda tudi onesnažijo.''

V koči ni elektrike, čeprav je lastnik pred leti skušal dobiti dovoljenje za napeljavo elektrike. V TNP in na okoljskem ministrstvu so nasprotovali, ''ker bi se z elektriko odprle še večje možnosti za onesnaženje''. ''Tudi poseg v naravo bi bil grob, če bi elektriko napeljali iz Komne,'' je prepričan Šolar. Za izboljšanje razmer predlaga zmanjšanje porabe vode, uvedbo suhih sanitarij, postavitev čistilne naprave, zmanjšanje gostinske ponudbe. ''Danes zna že vsako manjše društvo postaviti manjšo čistilno napravo, ki danes ni več velik finančni zalogaj. Potreben je vir energije, ki pa jo na koči zagotavljajo z akumulatorjem in sončnimi celicami. Elektrika ni potrebna.''

V TNP so povezani tudi z občino, s katero skupaj opozarjajo na težave. ''Je pa tudi na občini, da nekaj stori. Morda z odloki, ki so lahko strogi. Če se tičejo vsakega, ki živi v neki vasi, se morajo tudi ene planinske koče v visokogorju,'' je še dodal Šolar. Bohinjski župan Franc Kramar pa je opozoril, da lahko občina sprejema odloke, če ima zakonsko podlago. Območje ima namreč poseben status, urejen z Zakonom o Triglavskem narodnem parku, katerega sprememba naj bi šla jeseni v proceduro. ''Območje je leta 1981 dobilo status narodnega parka, pozabili pa so povedati, kdo bo zanj skrbel.'' Meni, da na onesnaženje poleg koče vplivajo tudi klimatske spremembe. Za bohinjsko vodo ga skrbi, zato upa na posredovanje stroke in sprejetje ustreznih ukrepov. Pitna voda v Bohinju je zaenkrat kakovostna so pokazali pregledi, ki jih opravljajo dvakrat letno. Kako bo v bodoče, je odvisno od odgovornih.

'Na inšpekciji nismo dobili prijave'

''Inšpektorat za okolje in prostor in inšpekcija za okolje in naravo Kranj doslej nista prejela prijave v zvezi z odvajanjem komunalnih odpadnih vod iz koče pri Sedmerih jezerih,'' so zagotovili na inšpektoratu. Potrdili so, da lastniki koče z greznico ne kršijo obstoječih predpisov. Pojasnili so, da niso pristojni za ugotavljanje kakovosti voda, temveč le ugotavljajo, ali onesnaževalci spoštujejo predpise. Predlagali so, naj se obrnemo na Agencijo za okolje, kjer pa ne spremljajo kakovosti gorskih voda, temveč jih v Nacionalnem inštitutu za biologijo.

So glavni krivec ribe?

Vodja oddelka za ekologijo sladkovodnih in kopenskih ekosistemov na inštitutu Anton Brancelj je pojasnil, da meritve opravljajo od leta 1990 vsaj dvakrat letno, prvi in drugi teden v septembru, pa tudi maja. Bistvenih odstopanj pri vnosu kemikalij v jezero niso zaznali, medtem ko je večje organsko onesnaženje, predvsem, ''ker v jezeru ni pravih živalic''. Pred 20 leti so namreč v jezero naselili ribe, ki so pojedle rakce, naravne čistilce vode. Skušali so jih izloviti, a neuspešno. Zdaj so v jezeru ''nitaste zelene alge, ki so tipičen znak organskega onesnaženja''. ''Prvi krivec so ribe, ki so jih prinesli notri in so popolnoma porušile ekosistem''.

Alge se v normalnih razmerah pojavljajo tudi v drugih jezerih, vendar se večinoma zadržujejo na dnu. ''Takrat ni nobenih problemov, saj voda ostaja čista. V tem primeru pa so se alge tako namnožile, da se je spodaj ustvarila 'preproga' alg, ki pa so jih plini, ko so začele odmirati in razpadati, potisnili proti površini. Da ne bo pomote: koča ima določen vpliv, tega ne more nihče zanikati. Čistilna naprava bi morala biti že zdavnaj postavljena. Silne količine vode, ki gredo iz greznice, pa gredo večinoma mimo Dvojnega jezera. Pred leti smo opravili sledilni poskus iz Močivca do dvojnega jezera. Ugotovili smo, da neposredne povezave ni. Je pa tudi problem praznjenja greznic. Kdo in kje jih opravljajo? Verjetno je za kočo sistem vertikalnih razpok, ki vodo speljejo pod jezero. Voda odteče v večji meri mimo jezera, gre pa seveda neposredno v Savico, od tod pa v Bohinjsko jezero …'' In v vodovod Bohinjcev. Bodo pristojni pravočasno ukrepali ali bodo s prstom kazali eden na drugega?