Iperit ne povzroči takojšnje smrti. Ker pa je njegov učinek zelo močan in lahko povzroči mehurje po vsem telesu, lahko za daljši čas onesposobi veliko ljudi. Na območju Slovenije so med 1. svetovno vojno kot kemično orožje uporabljali predvsem t.i. pline zadušljivce, iperit pa spada med mehurjevce.
Častnik general štaba SV Marjan Tušek je povedal, da je bilo to orožje uporabljeno v Sloveniji predvsem v 1. svetovni vojni in je tega še kar nekaj skritega pod zemljo. Misli pa, da iperita v Sloveniji ni več. Možno ga je najti v kakšni manjši koncentraciji v kakšnem simulatorju, ne pa kot direktno bojno orožje. Verjetno gre tukaj za imitator, ne pa za realen plin, dodaja Tušek.
Sicer pa pri nas v izrednih razmerah za ugotavljanje prisotnosti in vsebnosti količine plinov skrbi enota slovenske vojske za radiološko kemično in biološko obrambo, ki odvzame vzorce, analizirajo pa jih v laboratoriju vojaške zdravstvene službe.
Iperit so leta 1917 prvi uporabili Nemci. Leto kasneje so v eni sami desetdnevni akciji izstrelili milijon granat, ki so vsebovale 2500 ton iperita. Po vojni so leta 1969 v Belgiji odkrili dva zaboja, iz katerih je začel uhajati iperit. Pobil je kite in ribe ob obali ter poškodoval nekaj otrok in ribicev.
