Pred natanko mesecem dni nas je presenetilo pozno aprilsko sneženje, ki je povzročilo več skrbi kot veselja. Pod težo snega so se lomile veje, številna drevesa so klonila.
Samo v Ljubljani ocenjujejo, da je aprilski sneg uničil več kot desetino vseh dreves, kar 10 tisoč od 70 tisočih, kolikor jih krasi prestolnico. "Poškodovanih (kriterij za poškodbo je vsak lom veje, ki je nastal v tem času) je po grobih ocenah med 34.000 in 40.000 dreves. Najbolj poškodovani so topoli, divji kostanji in lipe. Razmeroma prizadete so tudi platane in javorji," so sporočili z Mestne občine Ljubljana.
Sanacija je v Ljubljani potekala po prednostnem seznamu. V prvih treh dneh so očistili javne ceste ter okolico zdravstvenih domov in vrtcev. "Naslednja prioriteta je bila PST in pa mestne površine, ki so v našem rednem vzdrževanju in jih tudi kosimo. Žal je prišlo do neljube situacije, ko so občani na že očiščene površine začeli nositi vejevje, tako da moramo ponovno čistiti lokacije, ki so bile že očiščene," pravijo na Snagi.
Kdo je odgovoren za čiščenje?
Snaga skrbi za vse javne površine v lasti Mestne občine Ljubljana. Za okolico šol in vrtcev skrbijo sami oziroma pokličejo Snago za sanacijo. Okoli blokov skrbijo upravniki, če je zemljišče funkcionalno, če pa je zemljišče mestno, skrbi Snaga. Za otroška igrišča po mestu skrbi Snaga. "Škoda je velika, zato Snaga ne more biti v danem trenutku povsod. Ko dobimo informacijo iz posamezne šole ali vrtca, se takoj odzovemo in drevje saniramo," pravijo na Snagi, kjer poudarjajo tudi, da morajo lastniki zemljišča sami sanirati polomljeno drevje.
Gozdovi niso utrpeli večje škode
Snegolom in pozeba konec aprila v gozdovih nista povzročila večje škode, so za 24ur.com povedali na Zavodu za gozdove Slovenije. "Več poškodb drevja je bilo v spodnjem višinskem pasu do nadmorske višine 500, ponekod do 700 m, kjer je zapadlo do 20 centimetrov mokrega snega in so bili listavci že olistani. V višjih legah je sicer zapadlo tudi do pol metra, vendar je bil sneg bolj suh, nad 1000 m nadmorske višine pa listavci še niso ozeleneli," so pojasnili. Dodali so, da je največ poškodb gozdnega drevja v osrednji in severni Sloveniji, kjer je padlo več snega tudi v nižinah, večinoma gre za odlome vej. "Poškodbe so primerljive s poškodbami, ki v gozdovih nastanejo ob vsakem sneženju, zato se jih posebej ne popisuje," so dodali.
Prednost ima posek iglavcev, predvsem smreke
Za posek poškodovanih dreves so odgovorni lastniki gozdov. Posek poškodovanih dreves z odločbo določi Zavod za gozdove Slovenije, lahko pa se lastniki po predhodnem obvestilu Zavoda sami lotijo poseka pred izdajo odločbe. Zavod prednostno zagotavlja posek iglavcev, zlasti smreke, zaradi varstva pred podlubniki. Smrekove podrtice je treba posekati in les izpeljati iz gozda v roku enega do dveh mesecev. Poškodovani listavci ne predstavljajo grožnje z vidika varstva gozdov. Neizvedba del v določenem roku po odločbi Zavoda za gozdove Slovenije pomeni prekršek, ki ga obravnava gozdarska inšpekcija.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.