Snežič trdi, da so bili Furs, NPU in Sova politično zlorabljeni. Ti očitke zavračajo

Največ očitkov Rok Snežič namenja Finančni upravi RS (Furs), za katero trdi, da jo je vlada Roberta Goloba "ugrabila" za politične obračune s svojimi nasprotniki. Po njegovih besedah je Furs poslanki Mojci Šetinc Pašek leta 2023 brez pravne podlage posredoval njegovo poslovno dokumentacijo, ki je bila nato javno predstavljena v parlamentu. Kot zlorabo pooblastil pa označuje objavo opozorila na portalu gov.si z naslovom "Pazljivo pri odpiranju podjetij v BiH: verjetnost sodelovanja v davčni utaji", s katerim je država odvračala ljudi od sodelovanja z njegovim podjetjem.

Snežič trdi, da je Furs Centru za socialno delo Maribor poslal dopis, v katerem je njegovo nekdanjo soprogo Klavdijo Snežič obtožil zlorabe mladoletne hčerke, a je postopek pokazal, da so bili očitki neutemeljeni. Po njegovih navedbah je Furs leta 2023 v Mariboru ustavil avtomobil Klavdije Snežič in ju – skupaj s hčerko – zaradi domnevne carinske kršitve odstranil iz vozila pred televizijskimi kamerami. Postopek je bil kasneje na sodišču razveljavljen. Fursu očita tudi, da je leta 2023 bankam predlagal zaprtje računov Klavdije Snežič in podjetja Snežič davčni inženiring zaradi suma pranja denarja, kar so banke tudi izvedle. In še: Furs naj bi od TSmedie zahteval prekinitev oglaševalske pogodbe na Siol.net in s tem državi kot lastnici medija povzročil večjo premoženjsko škodo, saj je bilo Snežičevo podjetje več let med večjimi oglaševalci na portalu.

Furs je po njegovih besedah tudi nezakonito zasegel avtomobil Maserati Quattroporte, ki ga je vozila Dijana Đuđić, in je last njenega prijatelja, državljana in rezidenta Republike Srbske. Za avtomobil, ki ga od leta 2023 zadržujejo v svoji garaži, naj bi bili lastniku dolžni že 250.000 evrov. Snežič poziva, naj komisija razišče, kdo je naročil odvzem avtomobila in kdo bo povrnil denarno škodo.

Snežič predsednika vlade Roberta Goloba, ki opravlja tekoče posle, neposredno obtožuje, da je prek direktorja Fursa Petra Gruma politično vplival na državne institucije in naročal nezakonite postopke proti njemu in njegovi družini. Odhajajoči vladi očita politične pritiske na Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in druge organe ter tudi zlorabo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova).

NPU obtožuje politično motiviranega delovanja v aferi domnevnega podkupovanja za posel na Darsu, ki smo jo razkrili na naši televiziji. Trdi, da objavljeni posnetki niso dokazovali povezav s SDS, da so bili zmontirani in da NPU ni preiskoval njihovih avtorjev, je pa izvedel hišno preiskavo pri njem. Po njegovih besedah obstaja tudi poročilo NPU, ki v tem primeru ni ugotovilo kaznivih dejanj, vendar je ostalo v predalu, saj vodstvo ne želi, da pride v javnost.

NPU očita tudi, da je Fursu pomagal v civilnem sporu glede zaseženega Maseratija tako, da je zasliševal in ustrahoval priče, kar označuje za politično zlorabo institucije.

Sovi pa Snežič očita politično pristranskost. Trdi, da je po političnih navodilih Milorada Dodika, ki da je v BiH "največji branilec krščanske vere in krščanstva", obravnavala kot varnostno grožnjo, medtem ko ni ukrepala proti nekaterim politikom in uradnikom iz Sarajeva, ki jih sam vidi kot varnostno grožnjo, ter proti bosanskemu novinarju Avdu Avdiću, ki mu je Hrvaška prepovedala vstop v državo.

Na koncu pisma Snežič omenja še januarsko dopolnitev kazenske zakonodaje z amandmajem, ki uvaja plačilo predujma pri zasebnih tožbah zaradi razžalitve ali žaljive obdolžitve. Trdi, da je bil namen spremembe otežiti njegove tožbe proti članom nekdanje vlade, politikom, aktivistom in novinarjem.

S Fursa so za 24ur.com sporočili, da so z omenjenim pismom seznanjeni, očitke iz njega pa zavračajo. "Poudarjamo, da Finančna uprava RS postopke vodi zakonito in nepristransko."

Pojasnili so, da opravljanje nalog na področju obveznih dajatev vključuje tudi preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička, sive ekonomije ter med drugim tudi nadzor nad nezakonitim pretokom blaga.

"Z odkrivanjem in obravnavo zavezancev, ki kršijo davčne predpise, se omogoča enake pogoje poslovanja ter konkurenčnost za vse zavezance, ki poslujejo zakonito, s tem krepi davčno kulturo ter zmanjšuje davčno vrzel v pobranih prihodkih," so še zapisali.

Tudi na Policiji so za 24ur.com povedali, da vsakršne očitke o politično motiviranem delovanju zavračajo. "Nacionalni preiskovalni urad svoje naloge opravlja zakonito, strokovno in v skladu s pristojnostmi, ki jih določata kazenska zakonodaja ter usmeritve za to pristojnega državnega tožilstva. Postopkov ne vodi na podlagi političnih okoliščin ali osebnih okoliščin posameznikov, temveč izključno na podlagi zaznanih razlogov za sum kaznivih dejanj ter zbranih dejstev in dokazov," so zapisali.

Glede navedb o zaplenjenem vozilu so pojasnili, da je NPU v zvezi s sumi storitev več kaznivih dejanj, povezanih z zlorabami položajev v gospodarskih družbah ter s tem povezanimi izplačili denarnih sredstev, na Specializirano državno tožilstvo podal več kazenskih ovadb, v okviru katerih je tudi pridobival podatke o lastništvu in uporabi tega avtomobila. "Preiskave je usmerjalo Specializirano državno tožilstvo RS. Posamezni preiskovalci NPU pa so bili nato glede na predhodno izvedene aktivnosti v predkazenskem postopku na podlagi vabila sodišča zaslišani kot priče v civilnem postopku."

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija se je s Snežičevim odprtim pismom seznanila iz medijskega poročanja. Kot so zapisali v odzivu, odločno zavračajo objavljene očitke tako v zvezi z zlorabo agencije v politične namene kot v zvezi z opredeljevanjem groženj nacionalni varnosti po navodilih z vrha v konkretnih primerih ter tudi glede presojanja o tem, koga naj agencija opredeli kot nezaželeno osebo v Sloveniji.

"Ponovno poudarjamo, da agencija izvaja aktivnosti v okviru svojih pristojnosti, določenih v 2. členu Zakona o Sovi – pridobiva, vrednoti in posreduje podatke o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi s tujino ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev."

Konkretni podatki, ki jih agencija pridobi v okviru izvajanja nalog iz 2. člena Zakona o Sovi, pa so tajni in jih agencija ne komentira.

Iz poslanske skupine Svoboda so v odzivu zapisali, da je Snežič javnosti znan zaradi obravnave v številnih preiskavah, kazenskih postopkih in drugih sodnih obravnavah, povezanih z očitki davčnih utaj, oškodovanja upnikov, spornih finančnih transakcij ter sumov pranja denarja. "Na televiziji smo lahko spremljali njegovo sprejemanje denarja v prostorih Darsa, gre za osebo z izjemno obremenjeno javno podobo, ki se z zavržnimi dejanji celo baha, pove pa tudi, da je prijatelj Janeza Janše, s katerim sta bila skupaj zaprta na Dobu."

Zato je po njihovem mnenju skrajno problematično, da takšna oseba javno poziva predsednike desnih strank k ustanovitvi parlamentarne preiskave, ki bi nad zakonitimi organi nadzora in pregona RS izvajala politični pritisk. "Njegove tarče pregona so državne institucije Furs, NPU in Sova, katerih osnovna zakonska dolžnost je preverjati vse sume nepravilnosti, tudi kadar gre za politično vplivne posameznike ali ljudi z močnimi političnimi povezavami. Poskus vplivanja na te organe ali celo ustanavljanje parlamentarne komisije z namenom diskreditacije njihovega dela predstavlja nevaren precedens in neposreden poseg v neodvisnost institucij pravne države."

Modus operandi Roka Snežiča v zadnjih letih je namreč tudi vložitev velikega števila zasebnih tožb proti novinarjem in drugim kritikom, ki si dovolijo njegove posle omenjati, kar številni pravniki in medijski strokovnjaki ocenjujejo kot značilnosti SLAPP-tožb, torej postopkov, katerih izključni namen je finančno in psihološko izčrpavanje ter utišanje kritičnega poročanja. "Očitno so sedaj na vrsti že organi pregona in nadzora RS, ki so bili brutalno napadeni že v času prejšnje vlade Janeza Janše."

Še posebej nevarno je po mnenju Svobode Snežičevo početje v povezavi s pravkar sprejetimi spremembami Zakona o parlamentarni preiskavi, ki grobo omejujejo pravice preiskovancev, ki se jim jemlje vsaka možnost učinkovitega ugovora in zaščite pred arbitrarnimi postopki politikov. "Nova koalicija je ponovno uzakonila neustavne ureditve, ki smo jih leta 2024 komaj odpravili. Posameznik, pravna oseba ali institucija je lahko spet podvržena politično motiviranim parlamentarnim preiskavam več let, brez vsake pravne varovalke. Takšne rešitve niso standard demokratičnih držav, ampak pomenijo resno erozijo ustavnih pravic, pravne varnosti in načela sorazmernosti."

Izjemno nevarno je, opozarjajo v Svobodi, da se parlamentarne preiskave uporabljajo za ustvarjanje političnega pritiska na neodvisne institucije, za omejevanje pravic posameznikov v postopkih in njihovo ustrahovanje. "Pravna država temelji na neodvisnih institucijah, sodnem nadzoru in procesnih pravicah, ne pa na političnem obračunavanju z organi pregona ali posamezniki."