Rado Snežič zavrača krivdo glede utaje davkov in goljufije

Še preden je tožilec Tomaž Bauman sploh lahko predstavil obtožnico, je skoraj uro in pol trajalo, da so uredili vse procesne zahteve, saj se šest obtoženih na sodišču ni pojavilo, še eden pa se je tik pred začetkom sojenja iz finančnih razlogov odrekel izbranemu odvetniku in okrožno sodišče zaprosil za zagovornika po uradni dolžnosti.

Da je senat pod vodstvom sodnice Danile Dobčnik Šošterič, ki je imela kar nekaj težav že z vabljenjem obtoženih na predobravnavne naroke, sploh lahko začel glavno obravnavo, je iz postopka izločil tiste, ki jih danes na sodišče ni bilo. Med njimi je tudi nekaj takih, s katerimi pred sojenjem v stik niso uspeli priti niti njihovi zagovorniki, eden pa se je opravičil zaradi službenih obveznosti. Ko je sodnici le uspelo prešteti vse prisotne, je tožilstvo predstavilo obtožnico, ki prvoobtoženemu očita dve kaznivi dejanji zatajitve finančnih obveznosti v letih 2006 in 2007 ter kaznivo dejanje goljufije, ostalim pa pomoči pri teh dejanjih.

Rado Snežič in takratni direktor Meltala Damijan Zorko, ki se je medtem že pogodil s tožilstvom, naj bi se v letih 2006 in 2007 s soobtoženimi slamnatimi direktorji dogovorila, da bosta dnevno poravnavala račune za odkup odpadnih surovin, čeprav blago podjetju nikoli ni bilo dostavljeno. S tem naj bi, kot je zapisano v obtožnici, Meltal davčni upravi prikazal večje stroške nabave odpadnih surovin od dejanskih in s tem izkazal za skoraj 11 milijonov evrov prenizko davčno osnovo, s čImer se je družba izognila plačilu davka v višini skoraj 2,9 milijona evrov.

Ostali obtoženi naj bi kot lastniki podjetij ali samostojni podjetniki naklepno pomagali Snežiču, in sicer tako, da so odpirali slamnata podjetja, čeprav so vedeli, da sploh ne bodo poslovala, pač pa bodo namenjena zgolj fiktivni izvedbi poslov.

Snežič je že v preiskavi pa tudi v današnjem zagovoru, po katerem ni odgovarjal na vprašanja tožilstva in sodišča, ostro zavrnil vse očitke, saj po njegovem ni motiva za kaj takšnega. V treh desetletjih je namreč svojo družbo razvil do mednarodno priznanega podjetja, pri čemer se je že leta 2004 odločil za umik iz aktivnega upravljanja, dokončno pa leta 2009, ko se je izselil iz Slovenije.

Kot je dejal, so smešni očitki, da bi pri vsem zaslužku in več kot 200 milijonih evrov prihodkov Meltala v letih 2006 in 2007 naklepno škodoval svojemu podjetju zaradi nekaj sto tisoč evrov, ki se mu očitajo. Ob tem je zatrdil, da se sam s posameznimi posli sploh ni ukvarjal, pač pa so imeli za to vsa pooblastila direktor Zorko in ostali zaposleni. Zatrdil je tudi, da ljudi, ki z njim sedijo na zatožni klopi, sploh ne pozna in se tako tudi o ničemer z njimi ni mogel dogovarjati. Dolgotrajen kazenski postopek, ki se obeta, bi po njegovem zato lahko skrajšali že s tem, da bi sodišče preostale obtožene vprašalo, ali poznajo njega in ali so bili z njim kadar koli v stiku. Snežič je še spomnil, da tudi pregled premoženja s strani davčnih organov leta 2008 ni pokazal nobenih nepravilnosti, kar je še razlog več, da se počuti prizadetega zaradi 16 let trajajočega dokazovanja, da z očitki nima nič.

Da se lahko sojenje v primeru, ki bi leta 2026 zastaralo, precej zavleče, ni mogoče sklepati zgolj iz števila obtoženih, pač pa tudi iz števila prič, ki bi se zvrstile pred sodiščem, če bi sodnica ugodila zahtevi obrambe. Ta predlaga zaslišanje vseh 311 prič, za katere je tožilstvo predlagalo, da se zgolj preberejo njihove izpovedi iz preiskave. K temu je treba dodati še okoli 40 prič, ki jih je za zaslišanje predlagalo tožilstvo, ter nekaj dodatnih, ki so jih na seznam dodali še zagovorniki ostalih obtoženih.