SNS in SLS bosta vztrajali

Pri predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju je bil posvet o predlogih resolucij o meji s Hrvaško, ki sta ju v obravnavo v DZ vložili SLS in SNS. Kot je po posvetu povedal Cukjati, tako kot na petkovi koordinaciji strank tudi na današnjem posvetu ni bilo splošne podpore, da gresta predloga resolucije v parlamentarno razpravo, "vendar bosta verjetno prvopodpisani Josip Bajc (SLS) pa tudi SNS predlagala, da se uvrstita", o čemer bo v petek odločal kolegij predsednika državnega zbora.

Bogdan Barovič (SNS) in Jakob Presečnik (SLS) sta po posvetu potrdila, da bosta njuni poslanski skupini vztrajali pri obravnavi vloženih resolucij. Presečnik je ob tem zanikal nekatere namige, da SLS morda ne bo vztrajal pri svoji resoluciji. Cilj resolucije SLS je, kot zatrjujejo v stranki, jasna in nedvoumna opredelitev državnega zbora kot najvišjega državnega organa do odprtih vprašanj meje s Hrvaško. Če bi jo SLS umaknil, bi DZ obravnaval resolucijo SNS, za kar pa ne ve, "če je v slovenskem interesu".

SLS bi lahko predlog resolucije umaknil

Da bi SLS morda lahko umaknil svoj predlog resolucije, so po posvetu namignili zunanji minister Dimitrij Rupel kot tudi Barovič in Jožef Jerovšek (SDS). Rupel je dejal, da "bosta ostali na rešetu dve, morda samo ena resolucija". Jerovšek je povedal, da je bila na posvetu dosežena visoka stopnja soglasja, da v tem trenutku resolucije niso koristne, s tem da "SNS še vztraja, stališče SLS pa ni popolnoma jasno".

Barovič pa je dejal, da je SNS "edina, ki vztraja pri resoluciji", in da so dali prednost resoluciji SLS, ki jo je tudi podpisalo nekaj poslancev SNS in ki je bila vložena v DZ pred resolucijo SNS. "Očitno je SLS ne bo vložila, mi pa vztrajamo", da gre v obravnavo do najkasneje oktobra, je pojasnil. Barovič je še poudaril, da SNS pri obravnavi resolucij vztraja zato, ker si želijo "končnega urejanja odnosov s Hrvaško" in ker je bilo dovolj popuščanj.

Cukjati je pojasnil, da je resolucijo SLS vložila skupina poslancev - ob poslancih SLS tudi poslanci SNS in poslanka madžarske narodne skupnosti Maria Pozsonec -, tako da ta resolucija ne bi šla v razpravo na kolegij, če bi od nje odstopili vsi podpisani. "SLS torej ne more umakniti tega, kar so podpisali tudi drugi poslanci," je pojasnil.

Presečnik se je po posvetu pri Cukjatiju udeležil tudi sestanka svoje poslanske skupine, na katerem so, kot je povedal, soglasno odločili, da bodo v petek kolegiju DZ predlagali obravnavo resolucije SLS na majskem zasedanju DZ. Kot je dejal, "resolucija ne rešuje problemov s Hrvaško, daje pa dobre osnove, da se problemi rešujejo v smislu pričakovanj Republike Slovenije".

Rupel je po posvetu ponovil stališče vlade, da resolucija v tem trenutku ni potrebna, ker "tečejo še drugačni pogovori" s Hrvaško in ker ni mogoče glede vloženih predlogov resolucij v tem trenutku doseči soglasja. Dejal je, da so se na posvetu večinoma strinjali, "da se splača počakati še kratek čas". "Dejansko gre za neko sezono dogovarjanja s Hrvaško, ki bo trajala morda do poletja," je dejal.

Rupel sicer konkretneje ni želel govoriti o vsebini pogovorov s Hrvaško, dejal je le, da "obstajajo kanali komuniciranja, da obstajajo predlogi, da se predvidevajo še sestanki" in da bodo "najbrž do maja, junija ugotovili, ali je mogoče doseči dogovor".

Jerovšek je še izrazil prepričanje, da bodo dosegli soglasje, da bodo šli z resolucijami naprej, ko bodo in če bodo potrebne. Tudi Cukjati je menil, da glede na okoliščine, ki jih je na posvetu pojasnil Rupel, sedaj ni pravi čas za sprejemanje resolucij. "Diplomacija teče po drugih kanalih" in "vlada v tej fazi ne potrebuje potrditve stališč v DZ", je dejal Cukjati, o podrobnostih pa ni želel govoriti. Dejal je le, da se stvari že nekaj časa premikajo v dobro smer, izraz tega pa je tudi odprtje hrvaškega trga nepremičnin za slovenske državljane.

Na posvet so bili povabljeni vodje poslanskih skupin in samostojni poslanec Slavko Gaber. Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je po posvetu dejal, da od vlade pričakujejo, da bodo v najkrajšem času predlagani konkretni koraki, ki bodo vodili iz slepe ulice, da bi prišlo "do ene od oblik možnega reševanja vprašanj s Hrvaško, ki so v mednarodnem pravu na razpolago".