Zmago Jelinčič predlaga razpustitev NPU

Predsednik stranke SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je na predsednika Državnega zbora RS Igorja Zorčiča naslovil pisno poslansko pobudo, v kateri predlaga kar razpustitev Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Uvodoma poudari, da je bila kriminalistom, zaposlenim na NPU, dodeljena bistveno večja plača kot ostalim, saj je bil "ustanovljen zato, da bi se v njem zaposlili strokovnjaki s področij ekonomije in delno najboljši kriminalistični preiskovalci iz policije". Sporno se Jelinčiču zdi tudi, da je direktor NPU podrejen direktorju GPU, saj trdi, da je neodvisnost preiskovalnega urada tako izničena. 

V nadaljevanju pobude zapiše, da je NPU umetna tvorba v strokovnem smislu in da so strokovnjaki, ki so prišli iz gospodarstva, "bili strokovnjaki le eno leto, mogoče dve". Po njegovih besedah so s časom zaradi pomanjkanja dodatnih usposabljanj in stikov z gospodarstvom izgubili svojo strokovnost oziroma jih je povozil čas. "Dobili smo zelo dobro plačane slabe kriminaliste. Če NPU ne bi selektivno jemal primerov, že znanih in na pol preiskanih iz regij, bi bil odraz njihove nestrokovnosti oziroma nekakovosti viden že na daleč," je zapisal. 

Na tem mestu predlaga razpustitev urada in vrnitev kriminalistov na delo po policijskih upravah. Ob tem predlaga, da bi v primeru hudih ali posebno težkih kaznivih dejanj na predlog direktorja GPU začasno ustanovili multidisciplinarno skupino, ki bi jo sestavljali kriminalisti iz regij, odvisno od primera pa še drugi, recimo tisti z Urada za preprečevanje pranja denarja ali Fursa. 

Kot še piše Jelinčič, imamo na ravni GPU že različne sektorje za gospodarsko in organizirano kriminaliteto ter da bi bil takšen pristop možen že zdaj, če bi od vodij na položajih zahtevali večjo proaktivnost. "Po drugi strani pa bi jih bilo treba za delo v timu ustrezno stimulirati (višja plača), kar pa zdaj ni možno in temu primerno je vidna pasivnost," piše Jelinčič. 

V zaključku pobude zapiše, da bi razpustitev NPU prinesla večjo aktivnost pri raziskanosti kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, pa tudi "privarčevanje zelo veliko sredstev proračuna, ki so namenjena delovanju tega urada". 

Jelinčiča NPU sicer preiskuje – spomnimo na afero 'kaviargate', korupcijski škandal v korist Azerbajdžana, v katerih je bilo vpletenih 14 (zdaj izključenih) članov Parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Člani in nekdanji člani PS SE so osumljeni, da jih je azerbajdžanska vlada podkupila, da so glasovali proti poročilu, ki je bilo zelo kritično do razmer političnih zapornikov v Azerbajdžanu. Jelinčič je takrat vse obtožbe zanikal in zatrdil, da je spornih 25.000 evrov zaslužil z ruskim prevodom knjige Ukana avtorja Toneta Svetine. 

Pred kratkim je sicer v. d. generalnega direktorja Policije Anton Travner razrešil direktorja NPU Darka Muženiča in na njegovo mesto imenoval Igorja Lambergerja. Na Generalni policijski upravi so v odzivu na razrešitev zapisali, da se direktorja NPU imenuje na podlagi Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Sklicujejo se na 49. člen tega zakona, ki pravi, da "direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada imenuje in razrešuje generalni direktor policije. Za postopek se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, o imenovanju in razrešitvi direktorja organa v sestavi."  Kot so nadaljevali, je za zakonitost razrešitve ključen peti odstavek 83. člena zakona o javnih uslužbencih, ki pravi, da je razrešitev po enem letu možna, tudi če za njo niso navedeni razlogi. Ugledni pravnik, profesor in predstojnik Katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Rajko Pirnat pa je mnenja, da razrešitev Muženiča ni zakonita. 

Muženič je medtem po naših informacijah že vložil tožbo in bo svoje pravice uveljavljal na sodišču.