Rupel ovaden zaradi vohunstva

Povod za ovadbo je zemljevid, ki ga je leta 1983 izdal kartografski oddelek Geodetskega zavoda SRS. Zemljevid je prišel v roke Hrvatom, dokazoval pa naj bi, da je bilo ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi takrat na Hrvaškem, v občini Mursko Središće.

Kot ugotavljata Zmago Jelinčič Plemeniti in poslanska skupina SNS, je hrvaška oblast do spornega zemljevida prišla preko zagrebške družbe Geofoto, ki je lani postala večinski lastnik Geodetskega zavoda Slovenije. V SNS so v sredo zaradi prodaje deležev hrvaški družbi Geofoto že ovadili odgovorne osebe družb Kada, Soda, Maksime Holding in Primus AB. Proti inšpektorju na ministrstvu za kulturo Draganu Matiću pa so vložili kazensko ovadbo zaradi suma nevestnega dela v službi, ker te prodaje ni preprečil. Jelinčič namreč meni, da je prišla hrvaška oblast do spornega zemljevida ravno preko hrvaške družbe Geofoto.

Zaradi suma vohunjenja in jemanja podkupnine pa so v SNS danes ovadili še Aleša Baluta in Toneta Kajzerja z ministrstva za zunanje zadeve in Dimitrija Rupla, sekretarja v kabinetu predsednika vlade.

Aleš Balut in Tone Kajzer sta po informacijah SNS protipravno izdala dovoljenje za izvoz arhivskega materiala Geodetskega zavoda na Hrvaško. Proti Ruplu pa so vložili ovadbo, ker je bil takrat predstojnik organa (MZZ). Ker gre za arhivsko gradivo, bi moral biti izvoz tega zemljevida mogoč le z dovoljenjem pristojnega ministra, vendar pa sta to dovoljenje izdala Balut in Kajzer, uslužbenca na zunanjem ministrstvu, čeprav naj to ministrstvo sploh ne bi bilo pristojno.

Kad in Sod sta svoj delež v Geodetskem zavodu Slovenije najprej prodala družbi Maksima holding. Njen lastnik je Igor Bavčar, je v sredo na novinarski konferenci spomnil Jelinčič. Zatem je Maksima holding prodala svoj delež v zavodu družbi Primus AB, to pa je kupilo hrvaško podjetje Geofoto in s tem tudi 89,8-odstotni delež Geodetskega zavoda Slovenije.

Glavni inšpektor inšpektorata za kulturo in medije Aleksander Vidmar pa je v sporočilu za medije pojasnil, da inšpektorat z nobeno od zadev, ki sta predmet ovadbe, predhodno ni bil seznanjen in v zvezi s tem tudi ni vodil nobenega postopka. Neprimerno je, da državljan in poslanec državnega zbora v zadevi, o kateri pristojnega organa ni nikoli obvestil, državnemu uradniku očita nevestno delo v službi, je zapisal.

Ovaditelj inšpektorju očita neukrepanje v zadevi, s katero ta ni bil nikoli seznanjen, je navedel Vidmar in dodal, da na inšpektoratu za kulturo in medije od leta 2005 od vlagatelja predmetnih ovadb še nikoli niso prejeli nobene prijave, pritožbe, sporočila ali druge vloge, s katero bi jih obvestil o domnevno ugotovljenih nepravilnostih.

Na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani so potrdili, da so ovadbo prejeli in da jo še preučujejo. Kakršno koli ovadbo sicer lahko vloži vsakdo, tožilstvo pa se potem odloči, ali bo postopek nadaljevalo.

Inšpektorat: Ovadbi sta neutemeljeni in brezpredmetni

Na ovadbo zoper inšpektorja Dragana Matića se je odzval glavni inšpektor na Inšpektoratu RS za kulturo in medije Aleksander Vidmar, ki pravi, da sta obe ovadbi neutemeljeni in brezpredmetni, "saj inšpektorat z nobeno od zadev, ki sta predmet ovadbe predhodno ni bil seznanjen in v zvezi s tem tudi ni vodil nobenega postopka“.

"Ovaditelj torej očita inšpektorju neukrepanje v zadevi, s katero le-ta ni bil nikoli seznanjen. Na Inšpektoratu RS za kulturo in medije, od leta 2005 pa do danes, od vlagatelja predmetnih ovadb še nikoli nismo prejeli nobene prijave, pritožbe, sporočila ali druge vloge, s katero bi nas obvestil o domnevno ugotovljenih nepravilnostih,“ je pojasnil glavni inšpektor.

Inšpektor je namreč, po pojasnilih Vidmarja, dolžan uvesti inšpekcijski postopek in na podlagi ugotovitev tudi ukrepati v primeru, da je bil o določeni kršitvi obveščen ali je pri opravljanju nalog nadzora kršitev sam zaznal. Inšpektor, ki za določeno kršitev ni vedel, ne more biti odgovoren zato, ker ni ukrepal, še pravi Vidmar.