So ga tete res bolje poznale kot otroka?

Na naslov občine Zagorje ob Savi je že maja priromala tožba, s katero je Jaša Drnovšek, sin nekdanjega predsednika Slovenije Janeza Drnovška, zahteval, da občina odstrani kip njegovega očeta iz mestnega parka, hkrati pa razveljavi poimenovanje parka v Park dr. Janeza Drnovška. Na občini so si vzeli čas in izkoristili zakonski rok za odgovor na tožbo, ki so ga zdaj sporočili tudi javnosti. Pričakovano zahtevam tožnika v celoti nasprotujejo.

1. točka: Odločitev nekoga tretjega ne vpliva na naše odločitve

Na občini zavračajo, da imajo odločitve tretjih oseb, ki so odstopile od pobud po poimenovanju ulic oziroma drugih delov mest po Drnovšku, kakršno koli povezavo z odločanjem o tej zadevi. Podobno po njihovem mnenju velja tudi za stališča predsednika republike Danila Türka in za stališče posameznih političnih strank. "Gre zgolj za njihova osebna mnenja,“ menijo na občini in opozarjajo, da to ne more imeti pravne teže. Türkovih besed na občini ne vidijo tako enostranskih, kot jih v svoji tožbi navaja Jaša Drnovšek, saj po njihovo Türk poziva, da se odreče nepremišljeni uporabi Drnovškovega imena. Pravijo, da so Türkovo priporočilo tudi upoštevali, saj pravijo, da je bila odločitev sprejeta z upoštevanjem strokovnih razmislekov.

Türk je sicer tudi dejal, da bi se bilo treba posvetovati tudi z družino, kar občina v svojem odgovoru tudi omenja, a ne komentira. A jasno pove, da je ravno Zagorje ob Savi primerno za takšna poimenovanja, saj je bil Drnovšek z njo povezan celo življenje. Na občini so prepričani, da poimenovanju Drnovšek ne bi nasprotoval, kot tudi ni nasprotoval, ko mu je občina dodelila priznanje častnega občana. "Zgolj tožnikovo osebno mnenje ter mnenje Nane Forte in Helene Drnovšek Zorko ne morejo prevladati mnenj o življenjskem nazoru dr. Janeza Drnovška, ki ga imajo osebe, ki so z njim neprimerno več in dlje časa sodelovale ter ga tudi zelo dobro poznale," so prepričani na občini.

Med svojimi pričami občina navaja Drnovškove tete, Marinko Grčar, Zinko Jelnikar in Vilmo Božič, ki so imele z Drnovškom in njegovim očetom tesne stike in tako poznajo Drnovškov življenjski nazor skozi celotno življenjsko obdobje in ne le za obdobje zadnjih nekaj mesecev.

Priče občine so imele po navedbah občine z Drnovškom večkrat stik kot otroka in sestra. Zato občina vidi trditve Jaše Drnovška, da njegov oče niti v času svojega življenja niti po smrti nikakor ni želel biti upodobljen, kot neutemeljene.

2. točka: Janez Drnovšek ni stranka tega postopka

Občina poudarja, da osebnostne pravice posameznika prenehajo z njegovo smrtjo, kar velja tudi za Drnovška. S tem zavračajo navedbe tožnika, da kip posega v Drnovškovo pravico do lastne podobe in da bi Drnovšek tudi sam nasprotoval postavitvi.. "Janez Drnovšek ni stranka tega postopka in o njegovih pravicah se v tej zadevi ne odloča,“ menijo na občini.

Dodajajo, da je kljub temu, da je Drnovšek umrl, interes javnosti še vedno zelo močan, upravičen in objektiven glede na vlogo, ki jo je Drnovšek imel. "Temu interesu javnosti se tako podreja tudi pravica do zasebnosti,“ pravijo na občini. In ker Jaša Drnovšek sam navaja, da imajo mediji in javnost še vedno neomejen dostop do informacij o Drnovšku, na občini ne razumejo, zakaj bi bila en kip in eno poimenovanje mestnega parka tako v nasprotju z Drnovškovo osebnostjo. Njihova logika je, da če Jaša dopušča neomejeno objavljanje informacij in fotografij, potem ni razloga, da kip in poimenovanje ne bi ostala.

3. točka: Ni podana kršitev do pravice osebnega imena

Zavračajo tudi tožnikovo navajanje določb zakona o osebnem imenu, zakona o industrijski lastnini in zakona o gospodarskih družbah kot take, ki nimajo povezave s tožbenim zahtevkom. Z njimi tožnik ne poda kršitve pravice do osebnega imena.

4. točka: Sklicevanje na drugačne člene ustave

Na občini se ne strinjajo niti, da so s svojimi dejanji prizadeli integriteto tožnika, in tako pravijo, da niso posegli v njegovo pravico do pietete. "Pravica do pietete posameznika sodi v okvir njegove zasebnosti, zasebnost pa je področje posameznika, v katerega ne sme nihče posegati brez posebnega zakonskega pooblastila,“ pravijo na občini in dodajajo, da je ravno to bistvo spora v tej zadevi. Občina se sklicuje na člen Ustave, ki pravi, da so človekove pravice omejene samo z enakimi pravicami drugih in na člen, ki pravi, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes. Trdijo, da postavljen kip ne predstavlja posega v tožnikovo osebno integriteto. "Zgolj pavšalne trditve tožnika, da gre za nespoštovanje prepričanj in življenjskega nazora Drnovška, ne zadostujejo in kaj takega ni z ničemer dokazano," menijo na občini.