So praškega 'ubežnika' našli pri Ormožu?

Po tem, ko so ornitologi pred točno letom dni na Ptujskem jezeru opazili zelo posebna 'gosta' - plamenca, jih je konec januarja ob Ormoškem jezeru spet pričakalo presenečenje.

"V sklopu rednega monitoringa vodnih ptic sva s kolegom Luko Božičem 26. januarja zjutraj pri Ormožu opazila Stellarjevega jezerca," je za 24ur.com povedal varstveni ornitolog Tilen Basle iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Orel je za dobrih deset dni nato odletel, spet pa so ga v Spodnjem Podravju opazili danes dopoldne.

'Eksotičnega' jezerca so v Sloveniji zabeležili sploh prvič, zaradi česar po besedah Basleta tudi nima ustreznega slovenskega poimenovanja. Sta pa z Božičem konec lanskega leta naletela na novice o tem, da so primerke te ptice opazili drugod po Evropi, tudi na Madžarskem. "Kljub temu je bilo presenečenje, ki ga niti najmanj ne pričakuješ," je navdušen ornitolog.

Gre za pobeglega Pražana?

A točnega 'porekla' ptice ni mogoče določiti. "Prejeli smo informacije o tem, da sta iz živalskega vrsta v Pragi pobegnila dva osebka, nekaj pa naj bi jih pobegnilo tudi italijanskim sokolarjem. A te informacije so neuradne in nepreverjene," pojasnjuje Basle.

Domovina jezerca je sicer skrajni vzhod Azije - polotok Kamčatka in obale Ohotskega morja, prezimuje pa na obalah severne Japonske. V naravi po besedah ornitologov sicer živi le še okoli 5000 primerkov teh velikih ujed.

Če bo 'slavni' jezerec tudi ostal ob Dravi ali pa se bo pomikal naprej, ornitologi težko napovejo. "Gre sicer za vrsto, ki ima selitvene navade. Lahko le sklepam, da se bo vedel 'oportunistično klateško'," v šali dodaja Basle. Jezerec (latinsko Haliaeetus pelagicus) se prehranjuje izključno z ribami, zato mu preživeti v naravi (četudi je pobegnil iz ujetništva) ne bi smelo biti težko.

Ornitologi sicer ne morejo določiti, ali gre za samca ali samico; slednje so navadno večje. Je pa jezerec ena večjih ujed in težjih ptic na svetu. Odrasel primerek lahko tehta tudi do osem kilogramov, njegov razpon kril pa doseže več kot dva metra (za primerjavo: naš orel belorepec ima razpon kril do dveh metrov). Zanj je značilen velik, oranžno obarvan kljun.