So slovenske jagode res bolj varne od uvoženih?

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) in okoljska organizacija Focus sta pod drobnogled vzeli jagode, tako domače kot uvožene in tako sveže kot zamrznjene. Jagode so namreč sadež, pri katerem pogosto zaznamo ostanke pesticidov, med ljudmi pa krožijo različne teorije o tem, katere so varnejša izbira. "So slovenske jagode res manj obremenjene kot uvožene? So jagode neposredno od pridelovalca ali s tržnice boljša izbira od tistih iz trgovin? Ali so zamrznjene jagode, ki so na voljo vse leto, enako varne kot sveže?" S testom so poskušali najti odgovor na vsa ta vprašanja.

Kot so pojasnili, so na laboratorijsko analizo poslali 15 vzorcev jagod – deset svežih in pet zamrznjenih. Sveže jagode so kupili v sezoni in zunaj nje ter na različnih prodajnih mestih.

Čeprav pri nobenem od svežih vzorcev niso ugotovili preseganja najvišjih dovoljenih mejnih vrednosti ostankov pesticidov, ima ta dobra novica tudi napako – pri nekaterih so namreč zaznali več različnih snovi hkrati. Največ, kar osem različnih pesticidov, so zaznali pri jagodah, ki so jih zunaj sezone kupili na tržnici in ki so bile tudi daleč najdražje. Kilogram je stal kar 17 evrov. Tudi vzorec, kupljen pri obcestnem prodajalcu v sezoni, jih je vseboval šest.

Le v dveh vzorcih pesticidov niso odkrili. Gre za jagode biološke pridelave, kupljene na tržnici, in za jagode, uvožene iz Španije, ki so jih nabavili v diskontni trgovini. Oboje v sezoni.

"Primerjava svežih jagod je pokazala, da so sezonske jagode vsebovale manj različnih ostankov pesticidov kot jagode, kupljene zunaj sezone. To ne pomeni, da so izvensezonske jagode neprimerne za uživanje, kaže pa, da je izbira sezonskega sadja bolj smiselna – ne le zaradi boljšega okusa in krajših transportnih poti, temveč tudi z vidika varnosti," so izpostavili.

Veliko slabše so se odrezale zamrznjene jagode, pri dveh od petih vzorcev so namreč odkrili preseganje najvišjih dovoljenih mejnih vrednosti pesticidov. O ugotovitvah so obvestili UVHVVR, ki je nato izvedla nadaljnje ukrepe, med drugim odpoklic izdelka, so sporočili. "Rezultati ne pomenijo, da so vse zamrznjene jagode problematične. Pri enem od vzorcev niso zaznali nobenih ostankov pesticidov, izdelek pa je izstopal tudi po jasni navedbi porekla jagod," so dodali.

Ugotovili so tudi, da prodajno mesto ni zagotovilo večje varnosti živil. Med vzorci s tržnice so namreč našli tako jagode brez zaznanih ostankov pesticidov kot tudi vzorec z največ različnimi ostanki med svežimi jagodami. Pri istem trgovcu so pri izvensezonskem vzorcu zaznali sedem različnih ostankov pesticidov, medtem ko pri sezonskem vzorcu niso zaznali nobenega, so navedli. "Rezultati kažejo, da na prisotnost ostankov pesticidov bolj vplivajo sezona, način pridelave, dobavitelj oziroma pridelovalec ter posamezna serija jagod kot pa samo prodajno mesto," so zaključili.

Slovensko ali lokalno poreklo jagod še ne pomeni, da so te bolj zdrave ali pridelane brez pesticidov. "Tudi v Sloveniji se pri konvencionalni (in integrirani) pridelavi zakonito uporabljajo fitofarmacevtska sredstva," so spomnili ob tem in dodali, da so med slovenskimi vzorci našli tako jagode brez zaznanih ostankov kot tudi takšne, pri katerih so zaznali več različnih pesticidov.

Najboljša izbira so zato doma oziroma lokalno pridelane ekološke jagode v sezoni. "Čeprav za ekološka živila veljajo enake zakonsko določene mejne vrednosti ostankov pesticidov kot za konvencionalna, je uporaba večine sintetičnih pesticidov pri ekološki pridelavi prepovedana. Ekološki certifikat zato potrošniku zagotavlja večjo gotovost glede načina pridelave," so pojasnili.