So slovenski protestniki na kolesih primerljivi z 'vojnim stanjem' v ZDA?

Med slovenskimi političnimi obrazi, ki so se odzvali na dogajanje v ZDA, vsekakor izstopa predsednik vlade Janez Janša. Potem ko je na svojem Twitter računu delil posnetek konservativne televizije FOX TV, v katerem voditelj protestnike označi za nasilneže, ki strašijo Američane. "Ostani močna, Amerika," je v angleščini tvitnil Janša. Prispevek FOX News, ki je v zadnjih letih očitno naklonjena ameriškega predsednika Donaldu Trumpu, govori o tem, kako so v Beli hiši "vsi iz sebe, ker naša mesta gorijo." Voditelj Tucker Carlson, ki je bil v preteklosti pogosto tarča kritik zaradi nesramnih komentarjev čez priseljence in ženske, v prispevku protestnike, ki se borijo za pravice temnopoltih, označi za nasilneže. Da so Američani zaradi njih "zbegani in prestrašeni", je dejal. "Nič niso naredili, da bi zgradili to državo, zdaj pa jo hočejo uničiti," med drugim govori v prispevku.

Janša, ki očitno podpira Trumpov odnos do protestnikov, je kasneje delil še en posnetek nemirov v New Yorku, z njim pa nakazal, da tovrstne nasilne proteste pripravlja tudi "ljubljanska antifa" oziroma kar stranka Levica. Gibanje Antifa sicer v ZDA velja za levičarsko, antifašistično politično gibanje, ki ga želi Trump razglasiti za teroristično skupino. 

Na tem mestu se postavlja vprašanje, kako bi lahko mirne proteste na kolesih enačili z nasilnimi protesti v ZDA, ki spominjajo na nekakšno vojno stanje. Zdaj že tradicionalne petkove proteste po Sloveniji je organiziralo več inciativ, ki so h kolesarjenju vabile prek družbenih omrežjih. Na Facebookovi skupini Protest z balkonov opozarjajo, da vlada Janeza Janše pod krinko boja proti novemu koronavirusu uvaja izredne razmere in vsakodnevno krati svoboščine ljudi. Ena za drugo pa da se vrstijo sporne poteze oblasti. Protest so sprva izražali z balkonov, aprila pa so prvič sedli na kolesa. Kljub večjemu obisku so doslej protesti potekali mirno, hujših kršitev pa slovenska policija ni obravnavala. 

Ozadje ameriških protestov pa ima na drugi strani grenak priokus. So namreč posledica tragične smrti 46-letnega temnopoltega Američana Georgea Floyda. Le malo več kot osem minut je bilo dovolj, da je Floyd v mukah še zadnjič izrekel, da ne more dihati. Policista, ki je s kolenom pritiskal na njegov vrat, so medtem po pritisku javnosti obtožili umora druge stopnje, v primeru, da bo spoznan za krivega, pa mu grozi do 40 let zapora. 

Ali je primerjanje slovenskih protestov z ameriškimi utemeljeno, smo vprašali političnega analitika Alema Maksutija. Kot je povedal za 24ur.com, gre v primeru protestov za nihilizem in odsotnost osnovnih civilizacijskih vrednot in za neko paranormalno politično situacijo, ki jo ponazarja Trumpova politika. Solidarnost z ameriškim narodom je v tem primeru oziroma v tem kontekstu popolnoma zgrešena, pravi Maksuti, vsekakor pa dogajanja v ZDA ne moremo primerjati z dogajanjem v Sloveniji. "Je pa to izjemno uporabno orodje za manipulacijo s kontekstom in pomenom vsebine, ki je praktično v domeni vsake politike. Bi rekel, da je to obsojanja vredno," dodaja Maksuti. Komentiral je tudi dejstvo, da se na ameriške proteste iz slovenske vladajoče politike še najbolj odziva Janša. "V parlamentarni demokraciji imajo lahko stranke popolnoma drugačen ideološki predznak, v tem primeru pa morda nekatere stranke, kot sta SMC in DeSUS, tej temi ne dajeta toliko teže, a imajo lahko vseeno drugačno stališče. Tega raje ne izgovarjajo javno, da se ne bi zamerile koalicijski partnerici in samemu predsedniku stranke," zaključi Maksuti. 

Da je ozadje protestov v ZDA precej drugačno kot pri nas, ponazarja tudi profesor dr. Bogomil Ferfila, ki pravi, da moramo ob razumevanju dogajanja čez lužo gledati širše. Policijsko nasilje nad temnopoltimi Američani sega globoko v preteklost, zdi pa se, kot da je bil umor Floyda le še kaplja čez rob. Ferfila kot vzrok za proteste vidi v političnem prerekanju in izkoriščanju ljudi za glasove, na drugi strani pa tudi v pandemiji koronavirusa, ki je ZDA hudo prizadela. Trenutno je v državi brezposelnih že več kot 40 milijonov ljudi, 100.000 bolnikov s covid-19 pa je umrlo, v vietnamski vojni pol manj. To je Američane povsem šokiralo, saj tovrstne situacije niso pričakovali. Nevsakdanja situacija in trimesečno zapiranje ljudi je na ameriškem prebivalstvu pustilo posledice. Temnopolto prebivalstvo je pandemija še najbolj prizadela, javnost pa je bila soočena s slabim življenjskim stanjem in zdravstvom, ki je mnoge temnopolte prikrajšalo primernega zdravljenja. Vse to je po mnenju Ferfile pri ljudem povzročilo še več jeze, očitna neenakost med ljudmi, ki je globoko zasidrana v ameriško družbo, pa je mnoge obupane Američane pognala na ulice.