So temperature okoli –10 stopinj Celzija res polarni mraz?

Na vreme pri nas vplivajo različne zračne mase, ki se dalj časa zadržujejo nad nekim območjem, ko zapihajo vetrovi, pa se razširijo tudi nad naše kraje. Zaradi zahodnih vetrov k nam pogosto doteka zrak iznad Atlantika, ki nam prinaša spremenljivo vreme s pogostimi prehodi front. Če zapihajo močni južni vetrovi, se proti severu razširi zračna masa iznad Sredozemlja in Severne Afrike. Ta nam poleg padavin in visokih temperatur pogosto prinese tudi nekaj puščavskega peska, ki na predmetih in snegu pušča rjavkasto sled. V primeru, da Evropo doseže večja količina puščavskega peska, se tudi nebo obarva oranžno ali rjavo, kar se je nazadnje zgodilo pred enim tednom. Nad staro celino se sicer s padavinami vsako leto izloči okoli pol grama puščavskega peska na kvadratni meter, kar skupno nanese okoli pet milijonov ton.

Medtem ko je južni del Evrope zaradi dotoka zraka iznad Sahare pretekli konec tedna imel že povsem pomladne razmere, saj so temperature marsikje presegle 20 stopinj Celzija, je severni del Srednje Evrope dosegla polarna fronta. Države Beneluksa, Nemčijo in Poljsko je v začetku tedna zajelo obilno sneženje, ki je bilo ponekod celo najobilnejše v zadnjih desetih letih. Ob močnem vetru so nastajali tudi več kot metrski snežni zameti.

Polarni zrak Sloveniji ne prinaša polarnega mraza

Tudi kraje na južni strani Alp je v tem tednu dosegla občutna ohladitev. Najprej je mrzel zrak k nam segal le obrobno, zato se je vreme v prvi polovici tedna obnašalo precej aprilsko, izrazitejša ohladitev pa nas je zajela v noči na četrtek, ko so se temperature po dobrem tednu izrazite odjuge marsikje spustile globoko pod ničlo. V večjem delu Slovenije smo včeraj in danes zjutraj izmerili okoli –10 stopinj Celzija, če bi tla prekrivala vsaj nekaj centimetrska snežna odeja in če nočnega ohlajanja ne bi motil veter, pa bi se lahko na mrazu izpostavljenih legah ohladilo tudi pod –20 stopinj Celzija.

A te temperature niso nič v primerjavi s tistimi, ki jih vsako zimo beležijo v krajih znotraj polarnega kroga, kjer se živo srebro pogosto spusti celo pod –50 stopinj Celzija. Ko govorimo o polarnem zraku, torej nimamo v mislih polarnega mraza, temveč zračno maso, ki se je dalj časa zadrževala nad polarnimi predeli, ko so zapihali severni vetrovi, pa se je razširila tudi nad Evropo. Polarni zrak, ki doteka nad naše kraje, je mrzel in suh, a se na svoji proti jugu vendarle precej ogreje, zato tako ekstremno nizkih temperatur, ki jih vsako zimo beležijo nad polarnimi predeli, pri nas ne moremo izmeriti.

Kako veter in vlaga vplivata na občuteno temperaturo?

»Polarne« razmere v zadnjih dneh ustvarja kombinacija nizke vlage in vetra, ki poskrbi, da občutimo nižjo temperaturo, kot jo kažejo termometri. Okoli našega telesa se pri nizki temperaturi naredi zelo tenka plast toplega zraka in ob odsotnosti vetra naše telo počasi izgublja toploto. Če pa zapiha veter, to plast v bližini našega telesa zamenja mrzel okoliški zrak. Močnejši kot piha, hitreje izgubljamo toploto in večja je razlika med temperaturo na termometru in temperaturo, ki jo občutimo. 

V večjem delu Slovenije se v zadnjih dneh občutek mraza giblje okoli –15 stopinj Celzija, kar za zimo pravzaprav ni nič neobičajnega. Veliko bolj ekstremne razmere so v gorah. Na Kredarici so danes zjutraj izmerili –24 stopinj Celzija, kar ob vetru s sunki okoli 90 kilometrov na uro ustvarja občutek mraza –45 stopinj Celzija. Podobne razmere so bile tu nazadnje v februarju pred tremi leti.  

Kljub mrazu, ki nas je zajel v zadnjih dneh, je letošnja zima v večjem delu države zelo skromna s snegom in tako bo najverjetneje tudi ostalo. Povsem drugače je bilo v februarju pred tremi leti, ko je tudi nižine prekrivala debela snežna odeja, marsikje na jugu in vzhodu je bilo snega več kot pol metra. Še precej bolj radodaren je bil februar pred osmimi leti, ko je bila v večjem delu Notranjske in Dolenjske snežna odeja debela več kot meter, v višjih legah celo meter in pol.