
Zagotovo se je že marsikdo srečal z raznimi inteligenčnimi ali psihološkimi testi. Slednji pomagajo kadrovnikom pri pridobivanju celostno podobe za posameznega kandidata, saj delodajalec pridobi večje število poglobljenih informacij, ki predstavljajo podlago pri izbiri primernega kandidata.
Psihološka testiranja dandanes niso več redkost, čeprav imajo mnogi do njih številne zadržke. Bojazen pred rezultati testiranja, ki bi izpostavil posameznikove slabe lastnosti, pa ne sme biti večja od priložnosti, da kandidat o sebi spozna tudi kaj novega oziroma da se delodajalcu predstavi obe strani celostne podobe.
Prav zato je priporočljivo, da kandidati pri odgovorih ne smejo lagati, čeprav so testi narejeni precej splošno. In kaj nam testi povedo? Rezultati ponujajo vpogled v kandidatovo osebnost in kako ta vpliva na učinkovitost na delovnem mestu. S tem posameznik pokaže, kam s svojimi lastnostmi in sposobnostmi spada v primerjavi z ostalo populacijo. Na psihološkem delu postopka pa ne štejejo samo rezultati testov. Testatorji pri vas opazujejo veliko stvari – tudi kako se vedete na razgovoru, na testih, pri prvem stiku, ko vstopite v prostor. Zato se izogibajte raznim grimasam, izrazom naveličanosti, vtisu, da vam je vse popolnoma odveč. Vas zanima, kaj nehote poveste o sebi?
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.