So visoke cene pečenega kostanja 'upravičene'?

Večina se nas bo strinjala, da se težko upremo mamljivemu vonju pečenega kostanja na ulicah, pa četudi za merico kostanja ne odštejemo malo denarja. V Ljubljani bomo za veliko merico odšteli od tri do štiri evre, odvisno, kje jo bomo kupili.

Kakšne so cene najema prostora za postavitev utic za peko in prodajo kostanja?

V Ljubljani se cene zelo razlikujejo glede na lokacijo. Najemnik plača znesek najema na sezono, ki traja od 5. oktobra 2018 do 31. januarja 2019, torej slabe štiri mesece. Za Tromostovje znaša 9.000, za Cankarjevo nabrežje in Breg 3.500, za Miklošičevo in Slovensko cesto 1.500 in za Moste 500 evrov.

Če naredimo preprost izračun za Tromostovje, kjer je najem prostora za kostanjeve utice najdražji. Enodnevni najem stane 75 evrov. Da bo kostanjepek zaslužil za najemnino, bo moral prodati dobrih 21 velikih meric kostanja po 3,5 evra na dan oziroma 2.571 v štirimesečni sezoni. To je še vedno manj kot lani, ko je občinska taksa na Prešernovem trgu znašala 13.000 evrov in je moral kostanjepek prodati 3714 velikih 'škrnicljev', če je želel pokriti zgolj najemnino.

Letos je MOL sicer skupno oddal 6 lokacij (Tromostovje, Cankarjevo nabrežje, Breg, Miklošičeva – nasproti sodišča, Slovenska cesta in Moste-Zaloška, nasproti tržnice). "Ker za lokacije Slovenska, Dunajska in Hala Tivoli na prvem razpisu nismo prejeli nobene ponudbe, smo razpis ponovili in oddali lokacijo na Slovenski cesti. Za lokaciji Dunajska in Hala Tivoli ponovno ni bilo nobene ponudbe, zato ti dve lokaciji ostajata neoddani," so sporočili z MOL.

Mestna občina Kranj je letos oddala tri zemljišča na treh lokacijah. "Cena najema je na vseh lokacijah enaka in znaša 1,5 evra na kvadratni meter na dan, kar je približno 340 evrov na mesec," so sporočili s kranjske občine. Če preračunamo ’sezonski’ znesek, kot ga imajo v Ljubljani, to pomeni 1.360 evrov za štiri mesece.

Tudi v Mariboru imajo dovoljenje za peko in prodajo kostanjev v mestu trije kostanjepeki. Občini plačajo nadomestilo v višini enkratnega nadomestila za rabo javne površine. Cene so različne: najem na Trgu svobode stane 1.700, na Osojnikovi ulici 1.000 in na Starem mostu 900 evrov, so nam napisali po elektronski pošti.

Kostanj ima na Slovenskem od nekdaj velik pomen v prehrani

Včasih, ko je primanjkovalo hrane, je številnim družinam pomagal nahraniti lačna usta. Najpogosteje so ga jedli kuhanega ali pečenega, je pojasnil etnolog Janez Bogataj: "Pomenil je predvsem živilo, ki se ga je dalo skladiščiti. Hranili so ga v pletenih košarah."

V sodobni gastronomiji ga uporabljamo premalo

Lahko bi ga izkoristili bolje, je prepričan Bogataj: "Poznamo kostanjeve torte, kostanjeve kipnike. Lahko ga uporabljamo za piškote ali biskvite. Kostanj je pogost nadev v martinovi gosi. Lahko nadevamo tudi kokoš ali piščanca." Razlog, da ga v prehrani ne izkoristimo, kot bi ga lahko, je, da je priprava precej zamudna. Kostanj je treba najprej skuhati in olupiti, preden se lotimo priprave jedi. "Predvsem lupljenje vzame veliko časa, danes pa bi radi imeli vse takoj," je poudaril Bogataj in dodal, da ga je premalo na jedilniku tako doma kot v gostilnah.

In zakaj kostanj tako 'častimo', da prirejamo kostanjeve praznike, piknike in pohode? Že od nekdaj ga radi jemo in postal je del tradicije, vse to pa izvira iz zahvalnih praznovanj v poznem jesenskem obdobju. "Ljudje so takrat pogledali v svoje kašče, kakšna je bila letina in so proslavljali. Martinovo je bil na primer tak značilen praznik, ki ga praznujemo 11. novembra. Iz njega so šele po drugi svetovni vojni naredili 'teater' z vinom – bil je zgodnja oblika vinskega marketinga. Martinovo je bil torej sprva splošni praznik za praznovanje letine. Ljudje so se veselili, če je bila letina dobra. Če je bila slaba, so rekli: bo pa drugo leto bolje," je pojasnil.

Slovenci so bili znani kostanjarji na Dunaju

Že v rimskem cesarstvu so bili naši kraji znani po kostanju, pa tudi po kostanjarjih, ki so ga pekli. Peka in prodaja sta se dobro obnesli v obmejnih krajih v Avstriji, na Dunaju pa so bili naši kostanjarji glavni. "Prodajalci so bili večinoma z Ribniškega in Kočevskega. Tradicija je živela približno do 70. let 20. stoletja," je povedal Bogataj in dodal, da kostanj danes na Dunaju pečejo le še redke slovenske roke.

Domači ali pravi kostanj sicer raste skoraj po vsej Sloveniji, razen na Koroškem. Lahko ga nabiramo tako v državnih kot v zasebnih gozdovih, razen če lastnik tega izrecno ne prepove. Podobno kot za gobe velja, da ga smemo nabrati največ dva kilograma na osebo na dan.