Hrvaški obveščevalci v Sloveniji zelo aktivni, a nas v poročilu ne omenjajo

Tik pred začetkom turistične sezone, ko Slovenci množično odhajamo na Hrvaško, je hrvaška varnostno-obveščevalna agencija (SOA) v rednem letnem poročilu svojim državljanom zagotovila, da je varnostna situacija v državi stabilna in ni znakov morebitnega poslabšanja razmer. A poročilo obveščevalne službe, ki je v zadnjem letu doživela vrsto javnih polomij, seveda ne razkriva vsega.

Na ozemlju IS tudi sedem hrvaških državljanov

Kot pišejo, na Hrvaškem obstajata tveganje terorističnih groženj s strani radikaliziranih posameznikov, t. i. volkov samotarjev, in vračanje pripadnikov privržencev samooklicane Islamske države (IS) v države jugovzhodne Evrope. Navajajo informacijo, da je s področja jugovzhodne Evrope na bojišča v Irak in Sirijo odšlo okoli tisoč privržencev džihadističnega salafizma. Približno tretjina teh ljudi se je vrnila v matične države, četrtina pa umrla pri bojih. Čeprav poročilo konkretno ne omenja, v katere države se skrajneži vračajo, je jasno, da gre za Bosno in Hercegovino, Kosovo in Albanijo.

Potem ko je hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović z izjavo o več tisoč skrajnežih, ki iz BiH grozijo celotni regiji, BiH praktično označila za leglo terorizma, SOA v poročilu zdaj poimensko in s fotografijami izpostavlja le dva džihadista iz BiH – Alijo Keserovića in Amirja Selimovića. Ob tem pa, zanimivo, prvič razkrije, da je bilo v Siriji in Iraku na območju pod nadzorom IS tudi sedem hrvaških državljanov – dva moška in pet žensk, ki so spremljale svoje soproge džihadiste. Ob tem jasno zapišejo, da se med njimi "nihče ni radikaliziral na Hrvaškem, niti se ni pridružil IS iz Hrvaške".

Po neuradnih informacijah hrvaškega Jutarnjega lista gre za Eduarda Durgutija in Kristijana Krnića, ki sta poleg hrvaškega imela tudi avstrijsko državljanstvo. IS sta se pridružila iz Švice oz. Avstrije. "Po dostopnih, a nepotrjenih informacijah sta oba moška umrla v bojih za IS, medtem ko se ženske s svojimi otroki nahajajo v civilnih kampih pod nadzorom kurdsko-arabskih sil (SDF) v Siriji," pojasnjuje SOA. Kje točno, ne vedo.

O slovenskem prisluškovanju niti besede

SOA v poročilu navaja tudi, da posamezne države zbirajo podatke o Hrvaški. "Hrvaška je predmet interesa obveščevalnih agencij posameznih držav, ki jih EU in Nato dojemata kot varnostni izziv ali grožnjo in ki na področju jugovzhodne Evrope želijo ustvariti vtis, ki ni v skladu z evroatlantsko perspektivo tega področja," pišejo. Teme interesa tujih držav so po mnenju SOA procesi, ki se odvijajo znotraj Nata in EU, hrvaška politika do jugovzhodnih sosed, energetska varnost in hrvaška gospodarska vprašanja.

Zanimivo pa je, da poročilo na 36 straneh niti z besedo ne omenja slovenske afere s prisluhi. Kot je znano, smo prav na naši spletni strani razkrili, da je član SOA Davor Franić, iz pisanja bosanskih medijev poznan kot "mehanik Davor", prisluškoval našemu nekdanjemu sodniku arbitražnega sodišča Jerneju Sekolcu in slovenski agentki Simoni Drenik med arbitražo leta 2015. Kako daleč je bila Hrvaška pripravljena iti, da zgodba ne bi prišla v javnost, dokazuje tudi afera s članom uprave Styrie Ivanom Toljem, ki je s podkupovanjem želel vplivati na naše poročanje.

Nekdanji direktor Sove: Ne omenjajo nas, ker smo zavezniki

Andrej Rupnik, ki je v letih od 2007 do 2010 vodil Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova), je za 24ur.com povedal, da je dejstvo, da Hrvaška ne omenja Slovenije, povsem normalno, saj "tudi mi ne omenjamo njih". "Mogoče se napiše kaj splošnega o mednarodnih grožnjah, čisto izrecno pa ne. Nobena takšna služba ne pove zadeve na način, da bi ljudje lahko točno vedeli, kaj je njihov osrednji fokus. Verjemite mi, da so eden njihovih glavnih fokusov neurejeni odnosi med državama. A tega ne poudarjajo, ker smo zavezniki in ker smo v EU. To je dejstvo, a tega v dokumentu, ki je javno objavljen, ne morete najti."

Po njegovih besedah hrvaško varnostno-obveščevalno službo v Sloveniji zanima vse, pri čemer ima interes. "Kot prvo, ugotavljajo slovenske politične namene – Slovenija jih, skupaj z Američani, pa čeprav vsak zaradi svojih razlogov, blokira pri vstopu v Ovse. V zvezi s prepovedjo tovornega prometa prek določenih mejnih prehodov nam očitajo kontra ukrep ... Vsako službo zanima, kaj bo naredila politika na nasprotni strani in zakaj. To je politični nivo. Na ekonomskem področju pa Hrvaško verjetno še vedno zanima jedrska elektrarna v Krškem, kjer imamo deljeno lastništvo in neurejene razmere, zanesljivo tudi NLB. Če greste malo pobrskat po zgodovini neurejenih odnosov med državama, jih je cel kup."

Pisanje bosanskega Žurnala navajajo kot primer lažnih novic

Čeprav je islamistični radikalizem v zahodnih državah EU in med državami jugozahodnih sosed Hrvaške pridobil pomemben del pripadnikov, na Hrvaškem ni uspel zbrati večjega števila privržencev, še piše SOA. Po njihovih besedah gre le za nekaj deset oseb, ki se opredeljujejo kot salafisti, a ne zagovarjajo nasilja. "Eden glavnih razlogov za neobstoj islamističnega radikalizma na Hrvaškem je dober položaj, ugled in vključenost islamske skupnosti v hrvaško družbo."

Trdijo tudi, da mediji v javnost občasno plasirajo lažne novice. "Cilj takih medijskih objav je vplivanje na stabilnost hrvaških državnih institucij in regionalnega združenja, lažnivo prikazovanje Hrvaške kot neverodostojne članice Nato in EU ter slabitev evroatlantskega in evropskega zavezništva. S takimi vsebinami se poskuša zrušiti mednarodni ugled RH in razširiti govorice o neligitimnem delovanju hrvaških institucij, tako danes kot že med nastajanjem hrvaške države med osamosvojitveno vojno," piše SOA.

Kot primer lažnih novic tako izpostavljajo poročanje bosanskega Žurnala, ki je razkril afero novačenja salafistov za tihotapljenje orožja iz Hrvaške v BiH. Novinar Avdo Avdić je objavil izpoved nekdanjega sodelavca SOA H. Č. iz Zenice, ki je skoraj štiri mesece sodeloval s hrvaškimi obveščevalci. "Ustavili so me na meji in me odpeljali v sobo za zališevanje. Rekli so mi, da vedo vse o meni, da predstavljam grožnjo nacionalni varnosti Hrvaške in da imam dve izbiri – podpišem papir in delam zanje ali pa me bodo poslali v zapor," je opisal. Pristal je in sodelovanje se je začelo. "Mehanik Davor" je njega in tudi druge bosanske avtoprevoznike z dovoljenjem za bivanje v Sloveniji uporabljal kot orožarske mule. Od njih je zahteval, da orožje prenašajo v islamske objekte v BiH, ki bi jih SOA pozneje "odkrila". S tem je Hrvaška sosednjo državo želela prikazati kot dvorišče za teroristična urjenja.

Avdić: Zakaj teh hrvaških državljanov niso omenili že prej?

S tem, ko SOA trdi, da je zgodba Žurnala lažna, pravzaprav obtožuje svojega direktorja Danijela Markića, da laže, pa je za 24ur.com povedal Avdić. "Kajti prav on je za hrvaške medije potrdil, da so imeli njegovi obveščevalci stik s pripadnikom salafističnega gibanja z inicialkami H. Č." Poleg tega, dodaja Avdić, tudi Grabar-Kitarovićevo posredno obtožujejo, da laže, saj je ona izjavila, da je Hrvaška "ščitila svojo varnost", ko je tako postopala z državljani BiH. "In kakšna lažna zgodba je to, v kateri 15 prič direktno potrdi, da so jih pripadniki SOA nagovarjali, naj govorijo o neobstoječih terorističnih kampih v BiH?" se sprašuje novinar. V poročilu SOA nikjer ni omenjeno, da je predsedništvo BiH po analizi omenjenega primera Hrvaški poslalo protestno noto, še dodaja Avdić.

Glede pripadnosti Hrvaške Natu naš sogovornik jasno naniza povezave med Hrvaško in Rusijo. "Kako verodostojen partner Nata je Hrvaška, dokazuje dejstvo, da je SOA dopustila, da Rusi prek Sberbanke in Agrokorja prevzemajo celo zemljišča v tej državi. Kako verodostojen partner Nata je, dokazuje dejstvo, da se hrvaška predsednica hvali, da se je osebno zavzela za to, da ruski predsednik Vladimir Putin obišče Hrvaško. Kako verodostojni so, dokazuje tudi dejstvo, da je predsednica na sestanek s Putinom pripeljala državnega tožilca. Kdo vodi stvari na Hrvaškem? Članica Nata ali Rusija? Kako dober partner so, dokazuje tudi informacija v hrvaških medijih, da je Gazpromovo partnersko podjetke PPD financiralo kampanjo Kolinde Grabar Kitarović."

Na vprašanje, kaj sicer meni o poročilu SOA, Avdić odgovarja: "Spomnite se izjave Grabar-Kitarovićeve o desettisočih teroristih v BiH. Trdila je, da s temi informacijami razpolaga SOA. In zdaj SOA v poročilu omenja samo dva državljana BiH in sedem Hrvatov, ki so bili v vrstah IS. Do zdaj teh Hrvatov niso omenjali. Zakaj ne?"

'Zanimivo je, da en škandal izpustijo, na drugega pa se fokusirajo'

"Seveda ne bodo rekli, da je pisanje bosanskih medijev resnično. Tisto, kar sem jaz videl, jih demantira, tako da jaz na njihovem mestu tega ne bi niti omenjal. Tam je bila ta predstavljena resnica bolj verjetna in radikalna. V zvezi s prisluhi pa niso nikoli šli čez črto, da bi o tem polemizirali," še pojasnjuje Rupnik.

Pri BiH so stvari drugačne kot pri Sloveniji, opozarja. "Tam je njihov interes v tem trenutku zelo močan – tam so stalne ideje o spremembi Daytonskega režima, o rekonstruiranju države po principih, kakor sta se Tuđman in Milošević pogovarjala pred leti zaradi hrvaške diaspore v BiH, do določene mere pa tudi zato, ker je bosanski del v vsakem primeru nevaren. Ni sicer tako dramatično, kot pravijo Hrvatje na področju terorizma, zanesljivo pa je, da so spodaj problemi. Pa ne samo v BiH, velik problem je tudi na Kosovu. Tam ima, s finančno podporo ZDA, svoje ozemlje 100 tujih borcev, kjer se trudijo integrirati. Ampak z njimi se bodo Kosovci nehali ukvarjati tisti trenutek, ko bo zmanjkalo ameriškega denarja. In to potem generira potencialne nevarnosti." Če Hrvati rečejo, da je BiH iz aspekta terorizma problem, ki sicer ni dramatičen, je pa potencialen, bi vam enako rekli tudi slovenski obveščevalci, še dodaja. "Zanimivo pa je, da ob teh dveh mednarodnih škandalih enega povsem spustijo, na drugega pa se fokusirajo. To pomeni, da s tem želijo nekaj doseči. Ali opravičevanje ali kar koli drugega. Pa še ena razlika je – to se jim je zgodilo zdaj, prisluškovalna zadeva pa je stara že štiri leta. Tam kar koli rečejo, bi si delali škodo."

V splošnem je poročilo SOA po besedah Rupnika povsem običajno ze varnostno-obveščevalne službe. "Nekatere države, tudi Sova na primer takih poročil vse do letos sploh ni objavljala. Skozi to državljani dobijo vsaj približno sliko, kaj te službe delajo, seveda pa ne gredo toliko v podrobnosti, da bi razkrivali tajnosti. Pozitivno, demokratično, v pričakovanih okvirih, več kot to pa ne. Tako da, če je kdo mislil, da bo v njem prebral kaj pametnega na temo arbitraže, ne bo."