Težko pričakovane spremembe pri minimalni plači, upokojencem višji regres

Vlada bo v letu 2019 za socialne transferje porabila predvidoma 155 milijonov evrov več, kot jih je v letu 2018, in 190 milijonov evrov več, kot jih je porabila v letu 2017. Višji je tudi dohodek upokojencev, je v odgovorih na poslanska vprašanja danes v DZ pojasnil predsednik vlade Marjan Šarec.

"Sprostili smo vse varčevalne ukrepe na področju socialnih transferjev, za kar je bilo namenjenih približno 58 milijonov evrov, približno 86 milijonov evrov pa smo namenili za ohranitev višine denarne socialne pomoči po 1. januarju 2019," je dejal. Vlada se je namreč konec leta 2018 odločila, da ohrani za 30 odstotkov višji znesek denarne socialne pomoči. "Hkrati smo s tem tudi preprečili, da bi 3599 oseb in družin izgubilo denarno socialno pomoč, 52.486 samskim osebam in družinam pa bi se denarna socialna pomoč precej znižala," trdi premier.

"Upoštevajoč vse navedeno, pa je treba izpostaviti, da se je v času konjunkture, ko na trgu dela v Sloveniji primanjkuje delavcev, število prejemnikov denarne socialne pomoči znatno povečalo. Tukaj pa nekaj 'ne štima'," je Šarec vrgel kost za glodanje.

Januarja gredo dodatki iz minimalne plače

Šarec se je še pohvalil, da se je v mandatu njegove vlade minimalna plača dvignila za 4,5 odstotka. "In najprej v mandatu te vlade smo skupaj z vami, mimo socialnega dialoga in Ekonomsko-socialnega sveta, zaradi česar imamo danes tudi težave, dvignili minimalno plačo, naslednji dvig pa bo januarja 2020, ko se bo hkrati iz minimalne plače izločilo še dodatke," je spomnil premier.

Z novim letom se bo tako minimalna plača, ki trenutno znaša 886,63 evra bruto, dvignila na 940,58 evra. V neto zneskih to pomeni dvig s 667 na 700 evrov. Hkrati se bo iz minimalne plače izločilo vse dodatke.

Minimalna plača se je sicer občutno povišala že z letošnjim letom, lani je bila pri 842,79 evra bruto.

Od januarja 2021 se bo uporabljala tudi nova formula, na podlagi katere bo moral najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške, pa obvešča ministrstvo za delo.

Upokojenski regres za vse

Šarec je dobro novico sporočil tudi upokojencem, in sicer, da se bodo minimalno zagotovljene pokojnine zaradi rednih in izrednih uskladitev februarja dvignile s sedanjih 530 na predvidoma 557 evrov.

Letni dodatek za upokojence, tako imenovani upokojenski regres, se bo po Šarčevih besedah tudi letos izplačal vsem upokojencem in prav vsi bodo dobili več kot lani. Letos so z rebalansom za regres namreč namenili obseg sredstev, ki je po dolgih letih enak tistemu pred sprejetjem zakona za uravnoteženje javnih financ, v skupni višini 140 milijonov evrov. Naslednje leto bodo dodali še pet milijonov na ta račun.

Ob tem je Šarec postregel s, kot je dejal, še enim primerom anomalije: "Nek upokojenec, ki je delal zgolj 20 let in ima premoženje tik pod cenzusom, dobi varstveni dodatek v višini 592 evrov. Drug upokojenec, ki je delal polnih 40 let, pa ima premoženje tik nad cenzusom in dobi najnižjo pokojnino za 40 let v višini 530 evrov," je izpostavil in bil deležen ostrega odziva Levice. Opozorili so ga, da je prag tveganja revščine za samsko osebo pri 662 evrih. Veiko več, torej, kot zasluži tako prvi kot tudi drugi upokojenec.

O odnosu vlade do revnih je premiera spraševal poslanec Levice Matej T. Vatovec, ki je premierju in vladi na čelu z ministrstvom za delo očital zavajanje in laganje, da bi pripravili teren za ukinitev dodatka za delovno aktivnost.

"V Levici smo to vlado podprli, ker se je takrat predstavljala kot levosredinska, kot vlada, ki bo izboljšala položaj predvsem za tiste, ki so na dnu družbene lestvice, tiste, ki so v najtežjih življenjskih razmerah, ampak temu očitno ni tako," je ugotavljal poslanec, ki je od premiera želel odgovor, ali bodo odstopili od namere za ukinitev dodatka za delovno aktivnost.

Premier mu glede slednjega ni konkretno odgovoril, je pa poudaril, da očitki poslanca niso na mestu. "Trditi, da ta država ni socialna, da ne namenja nič za socialo in da so ljudje brez vsake podpore, tega pa ne morem sprejeti," je dejal. Po njegovih besedah je treba pogledati le proračun.

Glede upokojencev pa je Šarec odgovarjal poslancu koalicijske DeSUS Juriju Lepu. Med drugim je dejal, da bodo prihodnje leto namenili pet milijonov evrov za vlaganje v domove za starejše, medtem ko je za primerjavo v letu 2016 država za domove za starejše namenila 345.000 evrov, v letu 2017 pa nič. V okviru programa sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe pa je predvidoma namenjenih 15 milijonov evrov.

Premier je tudi poudaril, da imamo v Sloveniji tudi strukturne probleme, demografija je neizprosna. Kot je dejal, morajo na tem področju delati vsi skupaj in pričakuje v bodoče, "da si ne bodo posamezne stranke pripenjale medalj za posamezne segmente družbe; konkretno tukaj govorimo o upokojencih".

Izplačilo letnega dodatka in izredna uskladitev pokojnin tudi med Zdusovimi zahtevami

Medtem pa je predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Janez Sušnik danes predstavil zahteve, ki jih je pred dnevi oblikoval njihov upravni odbor in jih medtem že naslovil na vlado. Med njimi sta tudi zahteva za izplačilo letnega dodatka v skupnem znesku 178 milijonov evrov in izredna uskladitev pokojnin že v oktobru.

Sušnik je na novinarski konferenci spomnil, da je Zdus že v lanskem letu med nujne ukrepe za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev uvrstil tudi izplačilo letnega dodatka v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kar pa se ni udejanjilo.

"Ker ukrep v letu 2019 ni bil izveden, zahtevamo, da se spoštuje sistemski zakon in se izplača letni dodatek vsem upravičencem v skupnem znesku 178 milijonov evrov, kot je določeno s koalicijsko pogodbo," je poudaril in zahteval tudi izredno uskladitev pokojnin.

Po njegovih besedah se dodatna zahteva nanaša na davčno razbremenitev letnega dodatka. "Če je bilo mogoče razbremeniti regres za delovno aktivno prebivalstvo, bi bilo prav ravnati enako pri upokojencih. Dejstvo je, da velik del upokojencev letni dodatek porabi za poplačilo rednih mesečnih obveznosti," je dodal.

"Do izredne uskladitve za leto 2019 naj pride najpozneje v oktobru, in ne, kot je določeno, v decembru," je pozval. Po njegovih besedah gre za nekaj več kot 7,2 milijona evrov za 620.000 upokojencev. "Gospodarska rast je bila ugodna in ni razloga, da se ta ukrep ne bi izvršil," je dodal.

Izrazil je pričakovanje, da se bo upokojencem povrnilo za 7,2 odstotka sredstev na račun neusklajenih pokojnin od leta 2010 do leta 2016. "Prvotno stanje zaradi neusklajevanja je bilo 8,6 odstotka. Tudi letos bi morali 1,5 odstotka izredne uskladitve izvesti vsaj za zadnje četrtletje," je prepričan Sušnik.

V Zdusu po Sušnikovih besedah prav tako zahtevajo, da se za zaustavitev nadaljnjega zniževanja ravni pokojnin in tudi postopnega izboljšanja gmotnega položaja upokojencev zagotovi, da se od leta 2020 naprej pokojnine redno usklajujejo po sistemskem zakonu.

"Cilj mora biti, da v letu 2025 minimalna pokojnina za 40 let dela brez dokupa preseže mejo revščine," je navedel. Na seznamu zahtev pa je po njegovih besedah tudi sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi in povečanje kapacitet v institucionalnem varstvu za starejše.

Je pa predsednik Zdusa podprl predlog pristojnega ministrstva in interventnega zakona v delu, ki določa odpravo anomalij med izplačili varstvenega dodatka in minimalno pokojnino za 40 let dela brez dokupa. "Predlagamo, naj se v primeru ohranitve zneska varstvenega dodatka nemudoma dvigne minimalno pokojnino na 600 evrov," je poudaril.

Ministrstvo za zdravje mora po njegovih besedah pospešiti pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi, ugotoviti kaj v obstoječem sistemu ne deluje in kako to izboljšati, določiti potrebna sredstva ter najti vire za izvajanje zakona, ki bi moral biti po normativnem delovnem programu sprejet najpozneje 20. aprila 2020.

"Sistemski zakon naj se dopolni na način, da bo določil sistemsko financiranje z upokojenskim evrom za delovanje upokojenskih in invalidskih organizacij na državni ravni, ki si prizadevajo predvsem za izboljšanje položaja upokojencev," je bila naslednja Sušnikova zahteva.

Poleg tega je predlagal, naj se uvede pravica do izplačila pogrebnine za vse upravičence v enakem znesku, to je 530 evrov. "Predlagani znesek naj se letno valorizira. Trenutno je pogrebnina socialna kategorija in znaša nekaj več kot 850 evrov," je še dodal.