Določili so tudi višino regresa za leto 2003, ki naj bi znašal 132.170 tolarjev oz. največ 70 odstotkov povprečne mesečne plače. Minimalna plača se bo odslej določala z zakonom o minimalni plači, pogajanja o tem, na kakšen način naj bi se usklajevala, pa se bodo še nadaljevala, je povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski.
Podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Miro Sotlar je povedal, da je bila neusklajenost glede določanja minimalnih plač v letu 2004 največji problem na pogajanjih. Predlog delodajalcev je bil, da se po zakonu o politiki plač za leto 2004 ne določa več, kakšna je minimalna plača, temveč da se minimalna plača usklajuje enkrat letno v skladu z rastjo življenjskih stroškov, pri čemer pa se ne upošteva cen alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov.
Delodajalci želijo opozoriti na to, da bo gospodarstvo leta 2004 skoraj že v EU, slovenska podjetja pa se bodo pri tem srečala s težavami glede konkurenčnosti podjetij. Sotlar je poudaril, da so plače lani rasle za 16 odstotkov hitreje, kot bi bilo to normalno glede na inflacijo. Poudaril je še, da nimajo nič proti temu, da se minimalna plača določi z zakonom, želijo pa, da se vnaprej določi, kako naj bi se usklajevala.
Predsednik Konfederacije neodvisnih sindikatov Slovenije Pergam Dušan Rebolj meni, da je odločitev, da se bo raven minimalne plače določala s posebnim zakonom, izredno pomembna, saj to določa vsaj minimalno socialno varnost zaposlenih. Pri določitvi, kako naj bi se minimalna plača usklajevala, pa se sindikati ne strinjajo z delodajalci. Delodajalci želijo, da bi se minimalna plača usklajevala tako kot plače, sindikati pa vztrajajo pri tem, da ostane v veljavi sedanji način usklajevanja, ko se minimalna plača povečuje po rasti cen in rasti bruto domačega proizvoda. Želijo, da se zakon o minimalni plači sprejme čimprej, če pa zakon ne bo sprejet, pa naj ostane v veljavi sedanji režim.
Vprašanje o višini oprostitve plačila davkov do višine minimalne plače je ostalo po današnjih pogajanjih odprto, minister za finance Dušan Mramor pa je omenil, da bi lahko s 1. januarjem 2005 že prišlo do usklajevanja praga za najnižje plače v zakonu o davku na izplačane plače.
Sindikati so predlagali, da bi bile minimalne plače neobdavčene, Mramor pa je povedal, da bo to možno šele v letih 2005, 2006 in 2007. Sindikati menijo, da je to preveč oddaljeno, zato so predlagali, da se določi prednosti obravnave zakonov, zakon o dohodnini bi moral imeti po njihovem mnenju namreč prednost. Predlagali so, da bi že leta 2004 začeli s postopnim uvajanjem tega predloga, za kar po Mramorjevih besedah sicer ni možnosti, sindikati pa kljub temu še računajo na dogovor, je povedal Rebolj.
Sotlar je ob obravnavi davčne politike izrazil zaskrbljenost glede izjave ministra Mramorja, da ne more niti v letu 2003 niti v 2004 povišati praga obdavčitve. To pomeni za gospodarstvo izredno slab podatek, Sotlar pa meni, da bo že zaradi tega potrebno v naslednjem letu začeti razmišljati o deindeksaciji plač in ostalih prejemkov, vezanih na inflacijo.
Socialni partnerji usklajujejo še dolgoročne cilje plačne politike, medtem ko so kratkoročne cilje že opredelili v dogovoru o politiki plač za obdobje 2002-2004, sprejetim lani junija. Kot osnovne dolgoročne cilje plačne politike so partnerji med drugim opredelili stabilno in realno rast plač, krepitev stimulativnih elementov plač in prenovo plačnega sistema, ki bo vključevala oblikovanje plačnih modelov za javni in zasebni sektor. Ponovno se bodo sestali naslednji teden, ko bodo govorili še o načinu usklajevanja minimalnih plač, o udeležbi delavcev pri dobičku podjetja, zakonu o davku na plače in drugih odprtih vprašanjih.
