Kot je na novinarski konferenci po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) minister za delo Luka Mesec, je zakonski predlog rezultat intenzivnih pogajanj med socialnimi partnerji v zadnjih tednih.
Med glavnimi novostmi, ki jih vsebuje, je zvišanje nadomestila za čas brezposelnosti, krajšanje mostu do upokojitve, razbremenitev starejših delavcev po sistemu 80/90/100, s čimer bi se lahko zaposleni, ki je dopolnil 58 let ali ima 35 let pokojninske dobe, z delodajalcem dogovoril, da lahko dela z 80-odstotnim delovnim časom, 90-odstotno plačo in 100-odstotno plačanimi prispevki, nova omejitev števila ur začasnega ali občasnega dela upokojencev s trenutnih 60 ur na 85 ur na mesec, prenos posredovanja študentskega dela na Zavod RS za zaposlovanje in dodatna regulacija agencijskega dela.
Kot posebej problematična se je v pogajanjih izkazala predlagana definicija agencijskega dela, zaradi katere je pred tednom dni padla v vodo izredna seja ESS, a je socialnim partnerjem glede slednje na koncu vendarle uspelo doseči kompromis.
"Zakon prinaša velik korak naprej na področju preprečevanja zlorab agencijskega dela, saj sprememba definicije agencijskega dela zdaj daje pravno podlago inšpektoratu za delo, da bo lahko lažje, učinkoviteje in hitreje ugotavljal kršitve določb, ki se nanašajo na posredovanje agencijskega dela," je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko.
Ob tem je opozoril, da sama sprememba zakona ne pomeni avtomatsko tudi tega, da se bodo zlorabe zmanjšale. Od pristojnega inšpektorata poleg hitrega ukrepanja sindikati pričakujejo tudi spremembe sistema inšpekcijskega nadzora oz. da bodo pri tem bolj inovativni ter da bodo morebitne kršitelje tudi zelo strogo sankcioniral.
Od pristojnega ministrstva pa v najkrajšem možnem času pričakujejo pripravo sprememb pravilnika, ki se nanaša na delo agencij za posredovanje dela.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar pa je izpostavil, da je za njih zelo pomembno, da klasično sodelovanje dveh podjetij, kjer se dogovorita, kaj bo kdo naredil in koliko bo dobil za to plačano, še vedno ostaja na mestu in da ne bo vsako sodelovanje oz. tako imenovano zunanje izvajanje takoj postalo agencijsko delo.
"Precej časa smo iskali te rešitve, na določenih segmentih smo jih našli, na določenih pa ne. Verjamem, da bomo skozi pogovor in skozi dialog v naslednjih verzijah še izboljšali zakonodajo tako v korist delodajalcev kot delojemalcev," je poudaril.
Sindikalna stran je izrazila tudi pričakovanje, da vlada vsebine predloga zakona med obravnavo ne bo spreminjala. "Danes je bil sprejet tudi sklep, da bo vlada, ki se je z nami tudi pogajala, spoštovala, upoštevala in zakon sprejela v celoti tak, kot je bil usklajen, in ga poslala naprej v DZ," je poudarila Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije in dodala, da isto pričakujejo tudi od poslancev.
Če se vlada sklepa ne bo držala, pa bi bil to po Zorkovih besedah napačen signal socialnim partnerjem, ki bi lahko vplival tudi na kakovost in učinkovitost socialnega dialoga v prihodnje.
Predstavniki sindikatov so med ključnimi spremembami, ki jih predlog zakona prinaša, izpostavljali tudi zvišanje denarnega nadomestila za brezposelnost, ki se že od leta 2012 ni spremenilo.
Kot je poudaril predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, je bilo nadomestilo zdaj "nedostojno nizko". "Tudi plače tistih, ki delajo prek javnih del, po novem ne bodo več nižje od minimalne plače, kar se je danes tudi lahko dogajalo," je še izpostavil.
Na delodajalski strani pa so izrazili tudi veselje glede povečanja možnosti uporabe dela upokojencev. "Menimo, da je tukaj kar nekaj interesa tako na strani upokojencev, zagotovo pa na strani delodajalcev," je povedal Smrekar.
Počivavšek pa je spomnil, da gre v tem primeru za vsebino, o kateri so se pogovarjali že v okviru pogajanj za vsebino pokojninske reforme, a da dokončnega dogovora o ukrepu niso dosegli. "Zdaj smo ga in bo zagotovo omogočal to, da bodo nekateri, ki bodo tak dogovor dosegli, lahko delali dlje oziroma jim bo to omogočeno," je ocenil.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.