Socialni partnerji še ne povsem enotni glede nove delovne in pokojninske zakonodaje

Socialni partnerji so na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) obravnavali predlog novele zakona o urejanju trga dela in se strinjali, da ministrstvo zakon pošlje v javno razpravo. Jeseni ga bo znova obravnaval ESS, saj odprta vprašanja ostajajo. Ustanovili pa so pogajalsko skupino, ki se bo ukvarjala s problematiko evidentiranja delovnega časa.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je po današnji seji ESS pojasnila, da so socialni partnerji ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dali soglasje, da predlog zakona posreduje v javno razpravo, ki bo potekala do začetka septembra. Sočasno z zakonom o urejanju trga dela je sicer ESS obravnaval tudi predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zanj prav tako dali soglasje za začetek javne razprave.

"To ne prejudicira stališč ESS," je ob tem izpostavila Jerkičeva. Po zaključeni javni razpravi se bodo namreč po njenih besedah ponovno sestale pogajalske skupine in, če se le da, pripravile usklajen predlog za oba predloga sprememb zakonov. Zeleno luč ESS za javno razpravo je pozdravil državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič. Pogajanja med socialnimi partnerji so bila po njegovi oceni "zelo konstruktivna, direktna in korektna".

Po Božičevih besedah sicer še ni vse usklajeno, so pa na dobri poti, da po javni razpravi opravijo še kakšen dodaten krog pogajanj, se uskladijo, nato pa tak predlog tudi začne zakonodajno pot.

Nekoliko nižji nivo znanja slovenščine?

Glede zakona o urejanju trga dela so po Božičevih besedah prišli do dobrih rešitev, ko gre za obveznosti, vezane na znanje slovenskega jezika za lažje vključevanje brezposelnih v aktivno politiko zaposlovanja, v razne tečaje in podobno.

"Mi smo imeli izhodiščni predlog, da nekdo, ki se vpiše v evidenco, v 12 mesecih pristopi k izobraževanju in opravi izpit na ravni znanja jezika A2. Kompromisni predlog gre v smeri tega, da bi zahtevali nekoliko nižji nivo in sočasno, da se uredi neka rešitev kot aktivacijski ukrep, ne zgolj za državljane tretjih držav, ampak tudi za tiste, ki so državljani EU oz. Švice," je dejal.

Kot je dodal Božič, so odprli tudi dodatno pogajalsko skupino, ki se bo ukvarjala z eno zelo perečo zadevo, in sicer evidentiranjem delovnega časa. "Ker ugotavljamo, da bi tudi del ciljev, ki smo si jih zastavili v okviru teh sprememb, lahko dobro naslovili tudi v okviru enega drugega zakona," je dodal.

Nove rešitve je treba po njegovih besedah najti tudi pri t. i. čakanju na zavodu za zaposlovanje na upokojitev. "Tu smo po mojem našli dobro rešitev na način, da se določeni pogoji zaostrijo, mi pa se moramo bolj angažirati s svojimi aktivnostmi, tudi preko zavoda za zaposlovanje, da bodo ljudje lažje našli pot nazaj na trg dela," je dodal.

Kompromisni predlog predvideva, da se na tem področju nekoliko zaostrijo pogoji. Dvignili naj bi starostno mejo za tiste, ki so bili doslej upravičeni do 19 mesecev plačanih prispevkov na zavodu, pri čemer je predlog, da bi jo dvignili za tri leta, pri tistih, ki bi bili upravičeni do 25 mesecev plačanih prispevkov, pa bi se starostna meja lahko dvignila iz 55 na 58 let, leta zavarovalne dobe pa iz 25 na 28, je strnil Božič.

Pri nadomestilu za brezposelnost so po besedah državnega sekretarja v izhodišču pri minimalnih pogojih za njegovo pridobitev predlagali dvig z devet na 12 mesecev brezposelnosti v štiriindvajsetih mesecih. "Tukaj smo blizu rešitvi, ki bi nekoliko dvignila prag, in sicer na 10 mesecev, bo pa to vprašanje naslovila tudi nova pogajalska skupina skozi vodenje evidenc delovnega časa," je dejal.

Po Božičevih besedah gre za težavo, ki se dogaja predvsem v sezonskih dejavnostih. "Opažamo namreč, da najbrž, če bi bile vse ure evidentirane kot je treba, ne bi prihajalo do tega, da bi bili ljudje zaposleni zgolj devet, deset mesecev, ampak dejansko 12 mesecev v letu," je pojasnil.

Sindikati pozdravljajo dvig najnižjega denarnega nadomestila na 530,19 evra bruto

"Nič ni dogovorjeno, dokler vse ni dogovorjeno," pa je izpostavil izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko. Stališče sindikalne strani je po njegovih besedah to, da zakonske spremembe same po sebi ne morejo in tudi ne bodo dale želenega učinka, to je hitrejše aktivacije brezposelnih na trgu dela. Po Zorkovi oceni je potreben sklop ukrepov, ki jih je treba dopolnjevati tudi z drugimi programi in projekti, ki jih izvaja ministrstvo.

Absolutno pa sindikati po Zorkovih besedah pozdravljajo in podpirajo dvig najnižjega denarnega nadomestila za čas brezposelnosti na 530,19 evra bruto. "Če se ne bi dvignilo na to višino, bi pomenilo, da bi bila pravica iz dela nižja od denarne socialne pomoči," je pojasnil.

Med pogajanji glede dviga praga za pridobitev nadomestila za brezposelne z devet na 10 mesecev so medtem po Zorkovih besedah ugotovili, da bo kompromis bistveno lažje doseči, če se bodo lotili problematike urejanja delovnega časa in evidenc.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh je na temo predloga novele zakona o urejanju trga dela dejal, da se delodajalci v delu strinjajo s tem, da se skrajšuje čas, ki ga ljudje lahko preživijo na zavodu za zaposlovanje. "Mi stremimo k temu, da za ljudi, ki so sposobni dela, država in delodajalci zagotovijo delo. Prav je, da ti ljudje delajo in dobijo normalne plače za normalno življenje," je poudaril.

Na mizi tudi predlog pokojninske novele

Socialni partnerji pa so danes govorili tudi o predlogu pokojninske novele. Čeprav ta še ni popolnoma usklajen med socialnimi partnerji, pa so kljub temu sklenili, naj ga ministrstvo pošlje v javno razpravo. Ta bo končana v začetku septembra, po tem pa bo pogajalska skupina pri svetu znova sedla za mizo in skušala doseči tripartitni dogovor.

Pri moških bi se odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe po zdajšnjem predlogu s 57,25 odstotka postopno dvignil na 63,5 odstotka, je na novinarski konferenci po izredni seji ESS povedal Božič. Za ženske pa tak odmerni odstotek že velja.

Pokojnina naj bi se za vsakega otroka povišala za 1,36 odstotka, a največ za tri otroke. Pri tem bi postavili pogoj, da se upravičenka ali upravičenec ne upokoji predčasno. Še vedno pa bi ostala v veljavi tudi zdajšnja možnost, po kateri se lahko zaradi otroka upokoji prej.

Predlog za zvišanje upokojitvene starosti s 65 na 67 let umaknjen

Prvotni predlog ministrstva, po katerem bi se upokojitvena starost za zavarovance brez 40 let pokojninske dobe postopno zvišala s 65 na 67 let, pa je začasno umaknjen, je pojasnil Božič. "O tem se bomo pogovarjali pri pripravi celovite reforme, ki bo na mizi predvidoma v začetku prihodnjega leta," je dodal.

Tudi v zvezi z vprašanjem dodatnega odmernega odstotka zaradi ostajanja v zavarovanju po dopolnjenem 40. letu pokojninske dobe je prišlo do konsenza med socialnimi partnerji. Kompromisni predlog tako predvideva, da bi se pokojnina zvišala za tri odstotke na letni ravni, pri čemer bi se za vsakih šest mesecev dopolnjene pokojninske dobe prištelo 1,5 odstotka. Po zdajšnji ureditvi se prišteje en odstotek na vsake tri mesece.

Prva tri leta v delovnem razmerju po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev bi upravičenec po predlogu poleg plače prejemal tudi 40 odstotkov pokojnine in po preteku treh let 20 odstotkov.

Polna pokojnina za obrtnike, ki želijo nadaljevati dejavnost?

Meh je danes ponovil zahtevo zbornice, da mora biti upokojenemu obrtniku dovoljeno poleg prejemanja polne pokojnine nadaljevati dejavnost. Ob tem bi plačeval 100-odstotne prispevke in davke, je pojasnil. "Želimo, da bi nas sindikati razumeli," je dejal.

Generalni sekretar Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Aljoša Čeč pa je opozoril, da so sindikati popustili že pri sedanjem predlogu ureditve dvojnega statusa. "Uresničitev zahteve zbornice bi pomenila veliko nelojalno konkurenco mladim, ker bi upokojeni obrtnik lahko ponujal cenejše izdelke," je pojasnil. "Tu ne mislimo popuščati," je zagotovil.

Predlagani ukrepi naj bi državni proračun v letu 2020, ko naj bi jih začeli uporabljati, po Božičevih besedah dodatno obremenili za tri do štiri milijone evrov. "V letu 2021 pa naj bi se znesek podvojil," je dejal. Do leta 2045 bi te spremembe, če ne bi sledila pokojninska reforma, zahtevale približno pol milijarde evrov, je povedal.